Evropski svet ter špansko in belgijsko predsedstvo Sveta EU so Letti zaupali pripravo poročila na visoki ravni o delovanju notranjega trga EU, ki ga bo evropskim voditeljem držav predstavil sredi aprila. Na njegovi podlagi bo EU zastavila strateški načrt, da EU uresniči vizijo o dovršitvi enotnega trga in izboljša njegovo delovanje.

Minister za gospodarstvo, turizem in šport Matjaž Han je izpostavil pomen izboljšav notranjega trga EU: »Slovenija je z vstopom v EU v zadnjih 20 letih veliko pridobila. Vendar pa mora EU sedaj zaradi vseh geopolitičnih sprememb in izzivov v svetu reorganizirati notranji trg EU, če hočemo konkurirati ZDA, Kitajski ali Indiji. Z gospodom Letto si deliva mnenje, da moramo industrijo v Evropi obdržati in jo ustrezno podpreti. To je za Slovenijo, ki je tretja najbolj industrijska država v EU, pomembno.« Ob tem je poudaril tudi, da je potrebno »delovanje 500 milijonskega trga bolj poenotiti ter postaviti pravila, s katerimi ne bomo dodatno obremenili gospodarstva, ampak bomo konkurirali pravilom, ki jih imajo sedaj npr. v ZDA. EU mora tudi več vlagati v nove tehnologije in zeleni prehod.«

Minister je s sodelavci na srečanju opozoril, da se notranji trg in z njim gospodarstvo v praksi še vedno sooča z visokimi upravnimi in administrativnimi bremeni ter ovirami, med drugim tudi zaradi 27 različnih pravnih režimov. Preveč je obremenitev za podjetja in javno upravo. Zakonodajo je treba bolj prilagoditi dejanskim potrebam gospodarstva v praksi. Za Slovenijo je pomembna tudi krepitev pomena malih in srednje velikih podjetij. Potrebujemo opredelitev kategorije malih podjetij s srednje veliko tržno kapitalizacijo, ureditev pravil državnih pomoči in pripravo ciljnih ukrepov tudi za razvoj tega segmenta gospodarstva. Pri tem bi morali upoštevati specifike predvsem malih držav članic, kot je Slovenija, ki imajo manjše fiskalne zmogljivosti kot večje države. EU potrebuje tudi bolj učinkovit sistem mobilnosti in usposobljenosti delavcev, predvsem z vidikov napotitev delavcev v tujino, vzajemnega priznavanja poklicnih kvalifikacij, poenostavitve upravnih postopkov in vlaganj v izobraževanja in usposabljanja delavcev. Enotni trg pa je ključen za gospodarsko varnost EU, kar je še posebej pomembno v času globalnih geopolitičnih nestabilnosti.

Enrico Letta želi na delovnem obisku v Sloveniji slišati mnenja in predloge, kako enotni trg narediti še bolj učinkovit za izzive, ki smo jim priča v EU in globalno. Notranji trg je treba še posebej prilagoditi zaradi potreb po zelenem in digitalnem prehodu ter povečanja konkurenčnosti EU na globalnem trgu. Njegova ocena je, da je enotni trg še vedno izredno razdrobljen in da EU s tem, ko tega »orodja« ne uporablja v celoti, pomembno izgublja.

»Ponovno moramo oživiti evropsko industrijo, ki je eden najpomembnejših delov EU, katerega tvegamo, da ga izgubimo. V zadnjih letih pogrešamo določene industrijske zmogljivosti. Sedaj je čas, da uvedemo nova orodja za okrepitev industrije v Evropi. Če želimo okrepiti EU, moramo predvsem poenostaviti procese in zmanjšati razdrobljenost v vseh 27 državah. Primer je razdrobljenost finančnih trgov EU, ki je razlog, da denar evropskih subjektov prehaja v ZDA in hrani ameriško gospodarstvo. V EU bi zato želel pripeljati podoben sistem, kot je ameriški zakon za zmanjšanje inflacije, ker je enostaven, hiter in ker smo nekaj takšnega pogrešali v zadnjem letu v EU,” je bil jasen Letta.

Poleg tega pa je Letta izpostavil pomen malih in srednje velikih podjetij: »Želim si pripraviti poseben nabor ukrepov za mala in srednje velika podjetja (MSP). Ta morajo bolj uporabiti koristi notranjega trga EU. Trenutno le okoli 8 odstotkov teh podjetij koristi ugodnosti notranjega trga. Nabor ukrepov, ki jih bom predstavil predsednikom vlad in držav sredi aprila, bo odražal potrebe tega segmenta podjetij. Takšen nabor ukrepov bo mogoče uporabiti povsod v EU, ne da bi bilo potrebno spreminjati korporativno zakonodajo ali davčni sistem.«

Posebno pozornost v poročilu namerava Letta poleg trgovinske politike dati področjem obrambe, energetike, telekomunikacij, financ in politiki širitve EU.

Po razpravi s političnimi predstavniki se je Letta srečal tudi s predstavniki gospodarskih in socialnih partnerjev, in sicer Gospodarske zbornice Slovenije, Obrtno-podjetniške zbornice Slovenije in trgovinske zbornice Slovenije ter Zveze svobodnih sindikatov Slovenije, Konfederacija sindikatov Slovenije – Pergam in Konfederacija sindikatov javnega sektorja.

Delovanje in prednosti enotnega trga EU

Enotni trg EU je eden največjih dosežkov Evropske unije. Od svoje ustanovitve leta 1993 zagotavlja prost pretok blaga, storitev, ljudi in kapitala po vsem ozemlju EU: „štiri svoboščine“. S tem EU pomaga lajšati vsakdanje življenje ljudi in podjetij ter spodbuja delovna mesta in rast po vsej EU in še naprej ostaja gonilna sila pri soočanju z novimi izzivi.

Enotni notranji trg občutimo državljani praktično vsak dan, številne koristi pa so tudi za gospodarstvo. Slovenska podjetja danes lažje in hitreje poslujejo in konkurirajo na trgu EU. Med seboj se tudi lažje povezujejo in tako diverzificirajo svojo dejavnost, se vključujejo v dobavne in proizvodne verige s tujimi podjetji. Dobro delovanje notranjega trga je zato temelj konkurenčnosti Unije in nepogrešljivo za evropska podjetja, potrošnike, in državljane. Je ključno za rast gospodarstva, ustvarjanje delovnih mest in blaginjo za državljane EU.

Državljani imamo na primer vsepovsod v EU nižjo enotno tarifo za mobilno telefonijo, študentje se lahko odpravijo brez ovir tudi na študij v tujino, državljani pa lahko živimo in najdemo zaposlitev v vseh evropskih državah. Zaradi prostega pretoka blaga imamo tudi nižje cene in večjo izbiro v trgovinah. Prav tako lahko blago in storitve kupimo prosto kjerkoli znotraj EU, ne da bi bilo pri tem carinjeno, zagotovljeni pa so visoki standardi varnosti in kakovosti ter so prijaznejši do okolja.

S pomočjo delovanja enotnega trga države članice skupaj iščejo rešitve za boj proti podnebnim spremembam, vzpostavljajo čisto in varno oskrbo z energijo ter podpirajo digitalizacijo našega gospodarstva. Enotni trg je hrbtenica odpornosti Evrope, ki ji omogoča, da iz pandemije covid-19 ter trenutne energetske in geopolitične krize izstopi močnejša, saj pomaga podjetjem pri diverzifikaciji njihovih dobavnih verig in iskanju novih poslovnih priložnosti.

Več o prednostih in delovanju notranjega trga EU.