Minister za gospodarstvo, turizem in šport Matjaž Han je na srečanju izpostavil, da so odnosi med državama odlični, na gospodarskem področju pa imata državi še številne priložnosti za krepitev sodelovanja. Zato je pozdravil obisk irskega ministra na Gospodarski zbornici Slovenije.

Ministra sta sicer spregovorila tudi o evropskih temah, predvsem o prihodnji industrijski politiki in delovanju skupnega trga EU. Oboje je namreč ključno za gospodarski razvoj EU in držav članic.

Glede prihodnje industrijske politike sta izpostavila, da EU potrebuje novo, bolj ambiciozno industrijsko politiko, kar je pomembno tako z vidika strateške neodvisnosti kot tudi nujnega povečanja konkurenčnosti EU v svetu. Minister Han je poudaril: »EU mora zmanjšati regulacijo in obremenitve industrije ter narediti vse, da bodo podjetja industrijsko proizvodnjo prenašala nazaj v Evropo.«

Minister sta se ob tem strinjala, da se EU trenutno sooča z večimi problemi, ki šibijo evropsko gospodarstvo. Med njimi sta izpostavila slabo delovanje kapitalskih trgov in pomanjkanje tveganega kapitala, predvsem za nova in rastoča podjetja, slabo demografsko sliko in pomanjkanjem delovne sile, kar močno hromi industrijo. Minister Han je poudaril tudi nujnost prožnejših in enotnejših pravil državnih pomoči, ki so pomembne za spodbujanje evropske industrije, obenem pa tudi odpravo nepotrebnih upravnih in administrativnih bremen za gospodarstvo.

Irski minister za poslovanje, zaposlovanje in maloprodajo Neal Richmond je dejal, da se je EU v zadnjem desetletju preveč zanašala na gospodarstva tretjih držav, kar se je izkazalo za nestrateško. Meni, da se mora EU osredotočiti na svoje prednosti in priložnosti. Tako mora več sredstev vlagati v usposabljanje kadrov na novih področjih, kot so digitalizacija, umetna inteligenca in nove tehnologije. Povečati mora vlaganja v raziskave in razvoj, digitalizacijo in robotizacijo, vesoljske tehnologije ter obenem povečati dostopnost do različnih oblik kapitala, predvsem tveganega.

Han je ob tem izpostavil, da Slovenija, ki je tretja najbolj industrijska država v EU, pomembno vlogo pripisuje energetsko intenzivnim industrijam, vesoljskemu sektorju, avtomobilski industriji, digitalnim tehnologijam, farmacevtski industriji in biotehnologiji.

Irska je sicer uvrščena na seznam trgov priložnosti za slovenska podjetja. Potencial po krepitvi poslovnega sodelovanja obstaja na področjih visokih, sodobnih in zelenih tehnologij, kot so obnovljivi viri energije in energetsko učinkovite tehnologije. Poleg tega pa tudi na področjih umetne inteligence in kibernetske varnosti, gozdarstva in lesne industrije, informacijo-komunikacijskih tehnologij, zelene predelave in krožnega gospodarstva, obnovljivih virov energije, avtomobilske industrije in e-mobilnosti, kreativnih industrij, prometa in logistike ter zdravstva.

Ministra sta poleg tega izpostavila močan potencial na področju turizma, za izkoristek katerega pa je potrebna vzpostavitev redne letalske povezave med državama, zato oba ministra podpirata kakršnekoli pogovore o vzpostavitvi linije med Slovenijo in Irsko. Irski turisti namreč povprašujejo po aktivnem oddihu v naravi in zdraviliškem turizmu, kar ponuja Slovenija.

Gospodarsko sodelovanje med državama

Irska ima majhno, moderno, tržno-orientirano gospodarstvo, v katerem prevladujejo velike globalne korporacije, predvsem v tehnološkem, kemičnem in farmacevtskem sektorju. V lokalni dejavnosti prevladujeta trgovina na drobno in gradbeništvo.

Irska je sicer na 38. mestu med zunanjimi trgovinskimi partnerji Slovenije. Blagovna menjava je lani znašala 224,2 milijona evrov (minus 22 odstotkov). Izvoz na Irsko je znašal 71,3 milijona evrov blaga (plus 13 odstotkov), uvoz pa 152,9 milijona evrov (minus 31 odstotkov). Tako v uvozu kot izvozu Slovenije na Irsko prevladujejo farmacevtski izdelki. Izvoz 2023 so predstavljala zdravila (21 odstotkov), montažne zgradbe (10 odstotkov), heterociklične spojine (6 odstotkov), električni aparati (5 odstotkov), škatle, zaboji, vreče (2,5 odstotkov), instrumenti, aparati in stroji za merjenje ali kontrolo (2,5 odstotka). Lani pa smo največ uvozili: zdravila (55 odstotkov), etilni alkohol (6 odstotkov), pripravljena kri za uporabo v terapevtske namene (5 odstotkov), farmacevtsko blago (4 odstotkov), celuloza (2,4 odstotka) ter škatle, zaboji (1,6 odstotka).

Storitvena menjava presega blagovno menjavo in je v letu 2022 znašala 480 milijonov evrov (plus 9 odstotkov; izvoz: 131,4 milijona evrov, uvoz: 348,7 milijona evrov). Glavne izvozne in uvozne storitve: informacijsko-komunikacijska tehnologija ter ostale poslovne storitve.

Leta 2022 so neposredne naložbe iz Slovenije na Irsko znašale 9,8 milijona evrov, irske naložbe v Slovenijo pa 64,6 milijona evrov. V Sloveniji je 23 poslovnih subjektov z irskim kapitalom, z največ kapitala Primark trgovine.

Na področju turizma smo lani zabeležili 23.600 irskih gostov (plus 25 odstotkov) ter 61.800 nočitev (plus 24 odstotkov).