Ministrica je pojasnila, da omenjeni težavi naslavljajo številni ukrepi, sprejeti v Uredbi o programih storitev obveznega zdravstvenega zavarovanja, zmogljivostih, potrebnih za njegovo izvajanje, in obseg sredstev za leto 2024.

Najprej je omenila povečanje števila timov. »Samo na primarni ravni smo z Uredbo uvedli več kot sto novih timov v različnih dejavnostih, na primer osemindvajset novih timov za fizioterapijo – ta je ena od tistih dejavnosti, kjer je število nedopustno čakajočih zelo visoko.« Višja kakovost zdravniške obravnave, boljša dostopnost in boljše timsko delo bodo doseženi tudi s povezavo tima ambulante družinske medicine in referenčno ambulanto, vsaki ambulanta pa se bo lahko pridružila dodatna diplomirana medicinska sestra v ambulanti družinske medicine in referenčni ambulanti. »Še ta mesec bo na podlagi Uredbe objavljen poziv stotim ambulantam družinske medicine, da vključijo v tim dodatno diplomirano medicinsko sestro. S tem bo lahko tim bolnike obravnaval še bolj celovito in opredelil več pacientov. Ne pričakujemo pa, da se bo število obravnav zaradi tega drastično povečalo. A ker bodo bolniki obravnavani bolj kakovostno, bo potreba po ponovnih pregledih nižja.«

Ministrica se je dotaknila tudi napovedano uvedbo faktorja relativno čakajočih in izrazila skrb, da ta v javnosti ni pravilno razumljena. »Nekje sem prebrala, da bodo s tem pacienti z napotnico nujnosti redno čakali še dlje. To ni res, ravno obratno: s faktorjem relativno čakajočih želimo, da se ena skupina čakajočih ne daje na stranski tir. Prav je, da točno vemo, kdo v sistemu čaka najdlje, in bo zato ravno tisti ob sprostitvi prvega termina takoj prišel na vrsto.«

Med programe, ki so plačani po realizaciji, so se uvrstile vse storitve za otroke in mladostnike ter gastroenterologija. Uredba večjo dostopnost spodbuja tudi z ukrepi za olajšanje prihoda tujih zdravnikov in drugega zdravstvenega osebja v Slovenijo ter uvedbo ambulant specializantov v zadnjem letniku študija, ki bodo delovale pod enakimi pogoji kot ambulante družinske medicine in opredeljevale paciente. »Teh žal letos še ni veliko, okoli petnajst jih bo, ker bi morali sicer zaradi tega še dodatno spremeniti kroženje specializantov,« je pojasnila.

Opozorila je še na spodbude za večjo dostopnost do prvih pregledov v okviru specialistično-ambulantne obravnave. »Prvi pregledi so tisti, ki nas še posebej skrbijo, saj omogočajo pacientom, da vstopijo v sistem.« Izvajalcem specialistično-ambulantne dejavnosti Uredba zato določa minimalno število prvih pregledov, ki jih mora letno opraviti. »Če bo izvajalec dosegel to minimalno število prvih pregledov (številke se razlikujejo po različnih specialnostih), bodo prvi pregledi plačani po trideset odstotkov višji ceni, če jih ne bo, pa mu bomo odvzeli del programa, torej tisti del, ki ga ni izpolnil.«

»Dejansko smo z več vidikov motivirali izvajalce na specialistično ambulantni ravni, da paciente sprejemajo v obravnavo,« je prepričana ministrica. Povedala je še, da je ministrstvo pred kratkim izdalo sklep, s katerim so direktorji javnih zdravstvenih zavodov dobili večjo avtonomnost. »Omogočili smo jim, da lahko delo v svoji bolnišnici organizirajo na način, da čim bolj stimulirajo svoje zaposlene, da v čim večji meri izvajajo programe, ki so uvrščeni v nacionalne prioritetne programe.«

Na koncu je poudarila še, kako pomembno je, da vse ukrepe tudi spremljamo. »Na mesečni ravni bomo preverjali, kakšen učinek imajo ukrepi za paciente, ali se je zmanjšalo število nedopustno čakajočih, se je skrajšalo število dni čakanja in tako naprej. Če bomo videli, da ukrep ni padel na plodna tla in da učinka ne bo, ga bomo spremenili,« je zagotovila.