Dogodek je bil organiziran s ciljem izmenjave in razprave o programih in pobudah zgodnjega preprečevanja, ki temeljijo na dokazih, od izobraževanja in preprečevanja do zdravljenja in izvrševanja, s končnim ciljem varovanja človekovih pravic, javnega zdravja in varnosti. Kot ko-sponzorji in sodelujoči na stranskem dogodku so z aktivno udeležbo sodelovali predstavniki Norveške, Urad Združenih narodov za droge in kriminal (angleško UNODC), Svetovne zdravstvene organizacije (WHO), Pompidoujeve skupine pri Svetu Evrope in Odbora nevladnih organizacij za droge na Dunaju (Vienna NGO Committee on Drugs).

Članici slovenske delegacije, državna sekretarka Eva Vodnik in Vesna Marinko, generalna direktorica Direktorata za javno zdravje, sta spregovorili o nadaljnjih ukrepih in aktivnostih, ki so povezane s promocijo Resolucije o zgodnji preventivi. Resolucijo je prav Slovenija na 65. zasedanju Komisije leta 2022 predlagala in zagovarjala do končnega soglasnega sprejetja vseh držav članic.

Državna sekretarka Eva Vodnik je povedala, da v Sloveniji verjamemo v široko paleto storitev preprečevanja in zdravljenja za ljudi s težavami, povezanimi z drogami. »Prepričani smo, da bi morale vlade podpreti celoten spekter storitev preprečevanja in zdravljenja zaradi drog, ki bi moral vključevati enako pomembne in medsebojno dopolnjujoče se ukrepe preprečevanja zgodnjega odkrivanja in intervencije, zmanjševanja tveganja in škode, zdravljenja, rehabilitacije, socialne reintegracije in okrevanja,« je povedala Vodnikova.

Preprečevanje uporabe drog se tradicionalno izvaja s kampanjami ozaveščanja. V okviru te paradigme so bile intervencije večinoma osredotočene na preprečevanje uporabe snovi med mladostniki.

Področje preprečevanja je v zadnjih letih doživelo pomemben razvoj. O tem je Vodnikova spregovorila: »učinkovito zgodnje preprečevanje, ki temelji na dokazih, bi moralo prispevati h krepitvi kognitivnih, čustvenih, socialnih in vedenjskih kompetenc otrok na vseh stopnjah njihovega razvoja«.

Vse več študij ugotavlja povezave med negativnimi izkušnjami iz otroštva in slabim zdravjem v celotnem življenjskem obdobju. »Otroci s čustvenimi in vedenjskimi težavami so izpostavljeni visokemu tveganju za slabši uspeh, opustitev šolanja, slabo duševno zdravje, prestopništvo, nasilje in zlorabo snovi. Z dokazi podprti preventivni ukrepi obravnavajo ranljivosti, ki niso značilne samo za uporabo drog, zato jih je mogoče poleg drugih uporabiti tudi za preprečevanje nasilja, spodbujanje duševnega zdravja in izboljšanje šolskih kompetenc,« je povedala Vodnikova.

Nova paradigma zajema obdobje dojenčka, zgodnjega in srednjega otroštva, pri čemer je poseben poudarek na sistematičnem vključevanju intervencij za socialno in čustveno učenje, ki zajemajo družinske in starševske veščine, izobraževanje v zgodnjem otroštvu ter izobraževanje o osebnih in socialnih veščinah. Eva Vodnik je nadaljevala: »Z zgodnjim preprečevanjem in preventivnim izobraževanjem, ki temeljita na socialnih kompetencah in vplivu, se želimo usmeriti na otroke in mlade v različnih okoljih ter doseči mlade v izobraževalnih ustanovah in z družinskimi ali skupnostnimi intervencijami, namenjenimi spodbujanju zdravega okolja«.

Na koncu je Vodnikova povedala: »Naj izkoristim to priložnost in se zahvalim Uradu Združenih narodov za droge in kriminal (angleško UNODC), ki je neprecenljivo prispeval ne le k razvoju Mednarodnih standardov za preprečevanje uporabe drog, temveč tudi za praktično podporo pri spodbujanju zgodnjega preprečevanja. Omenjeni standardi so v samem jedru razvoja znanosti o preprečevanju. Zaradi teh razlogov se je Slovenija odločila, da bo obnovila svojo finančno podporo delu UNODC«.