Za ta namen je bilo kupljenih pet električnih vozil (kombi vozil), ki so bili v okviru slovenskega predsedovanja Alpski konvenciji 19. marca 2024, slovesno predani v uporabo petim občinam v območju TNP. To so občine Tolmin, Kobarid, Bovec, Kranjska Gora in Bohinj.  To bo pripomoglo k umirjanju prometa in posledično blaženju podnebnih sprememb, prebivalcem pa bo zagotavljalo večjo kakovost življenja.

Dogodek je potekal 19. marca 2024 in je bil del slovenskega predsedovanja Alpski konvenciji. Zbrane je med drugimi nagovoril tudi mag. Emil Ferjančič, vodja slovenskega predsedovanja Alpski konvenciji in predsedujoči Stalnemu odboru Alpske konference. Izrazil je zadovoljstvo nad tem, da je Alpska konvencija od svojega nastanka pred 30 leti iz meddržavnega dokumenta prerasla v Alpski proces, ki se razvija zaradi svojega lastnega pomena in koristnosti. »Zaradi težkih življenjskih razmer v Alpah sta bili solidarnost in medsebojna pomoč od nekdaj med temeljnimi viri za preživetje. Današnja predaja e-vozil potrjuje, da se deležniki Alpskega procesa tudi danes prepoznavajo med seboj in si vzajemno pomagajo, čeprav k sreči na višjih ravneh kvalitete življenja, kot je bilo to treba v preteklosti. Trenutno slovensko predsedstvo se trudi omogočati razmere, da bi ta proces dobro deloval tudi v prihodnje.«

Predstavnica Ministrstva za naravne vire in prostor (MNVP) Jelena Hladnik je izpostavila: »Da bi zaščitili okolje, naravo ter omogočili ohranjanje poseljenosti in ustrezne kakovosti življenja prebivalcem narodnega parka, kot tudi kakovostno doživljanje narodnega parka s strani obiskovalcev, je treba umirjati promet in krepiti trajnostno mobilnost, pa tudi omejevati obisk z osebnimi vozili. Obiskovanje narodnega parka se usmerja v spodbujanje hoje, kolesarjenja, uporabe javnega prevoza in drugih alternativnih oblik trajnostne mobilnost na račun omejevanja osebnega motornega prometa. Potrebno je razviti celostno ponudbo javnega prevoza, kot tudi prevozov na klic, ki bo prilagojena razmeram na podeželju in ki bo dosegla ne samo obiskovalce, ampak predvsem ranljive skupine prebivalcev narodnega parka, na primer starejše in najmlajše uporabnike, starše ter dnevne migrante, in to v duhu manj gneče, hrupa, nižjega ogljičnega odtisa ter na drugi strani oživljanja podeželja in uravnoteženega razvoja narodnega parka.«