Vlada je sprejela predlog Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o zdravniški službi, s katerim želi zaščititi paciente tako zaradi stavke, ki trenutno poteka, kot tudi v prihodnje. Ker je država na podlagi Ustave dolžna zagotavljati zdravstveno varstvo, želi s tem zakonom zagotoviti zmogljivosti za stabilno delovanje zdravstvenega sistema, da ljudem ne bi bila povzročena resna zdravstvena škoda ali ogrožena socialna varnost. Predlog zakona torej natančneje opredeljuje pravico zdravnikov do stavke in določa minimum delovnega procesa z namenom, da v času stavke ne bi prihajalo do nesorazmernega posega v preostale človekove pravice in temeljne svoboščine. Predlog zakona poudarja, da je treba še posebej poskrbeti za ogrožene skupine prebivalstva (na primer otroke, starejše osebe, invalide, osebe z duševno motnjo), ki jim omejevanje zdravstvenih storitev v času stavke še izdatneje ogroža zdravje in varnost. Tudi opustitev napotitev pacientov na zdravljenje bi lahko v kratkem času vodila v nepopravljivo hudo okvaro zdravja ali smrt. Enako velja za nemoteno in kontinuirano opravljanje triažnih pregledov, saj le na podlagi teh zdravnik lahko ugotovi zdravstveno stanje osebe, razumen čas za izvedbo zdravstvene storitve in opredeli ustrezno stopnjo nujnosti zdravstvene obravnave.

Vlada je na današnji redni seji sprejela Izhodišča za pripravo normativnih rešitev v zvezi s pravico posameznika, da pri sklepanju finančnih, zavarovalnih in podobnih produktov v določenem obdobju po ozdravitvi zaradi raka ni več dolžan dajati informacij o svoji pretekli bolezni. Kljub temu da rak postaja vse bolj obvladljiva kronična bolezen, se osebe, ki so prebolele raka, po vrnitvi v aktivno življenje srečujejo s številnimi ovirami, kot je na primer dostop do finančno-kreditnih storitev. Iz navedenih razlogov se je do danes šest držav Evropske unije (Francija, Belgija, Luksemburg, Nizozemska, Romunija in Portugalska) že odločilo, da so v svoj nacionalni pravni red uvedle tako imenovano pravico do pozabe. To pomeni, da posamezniki pri sklepanju finančnih, zavarovalnih in podobnih produktov v določenem obdobju po ozdravitvi niso več dolžni dajati informacij o svoji pretekli bolezni, prav tako pa je zavarovalnicam prepovedano, da bi o posameznikih zbirale te informacije. Tem državam se bo pridružila tudi Slovenija. 

S spremembo uredbe o upravnem poslovanju, ki določa uradne ure na upravnih enotah in območnih enotah organov, se delovni čas poslovanja vseh upravnih enot in območnih enot organov poenoti. Na delovnih mestih, ki so namenjena neposrednemu poslovanju s strankami – to so tako imenovana delovna mesta, na katerih stranke obravnavajo na okencih – se uradne ure v ponedeljek in torek začnejo ob 8. uri in končajo ob 15. uri, v sredo se začnejo ob 8. uri in končajo ob 18. uri, v petek se začnejo ob 8. uri ter končajo ob 13. uri. Sprememba uredbe bo prispevala k boljši organizaciji dela in hitrejšemu reševanju vlog in upravnih postopkov, zlasti na področju upravnih zadev tujcev, osebnih listin ter gradnje objektov. 

Uredba o enkratnem nadomestilu občini za spodbujanje uvajanja vetrnih proizvodnih naprav poleg predpisane višine nadomestila določa tudi, kako poteka plačevanje nadomestila ter namene, za katere občina lahko porabi sredstva. Občina nadomestilo lahko porabi za opravljanje nalog za zadovoljevanje potreb svojih prebivalcev. Nadomestila se bodo podeljevala za večje vetrne proizvodne naprave. Osnova za nadomestilo je vezana na inštalirano moč proizvodne naprave in znaša 200.000 evrov na en megavat (1 MW) inštalirane moči proizvodne naprave.