V plenarnem delu so temo predstavili tuji in domači strokovnjaki, v interaktivnem delu konference pa so bile organizirane štiri delavnice na teme prevozne revščine, državne celostne prometne strategije, umirjanja prometa v naseljih ter velike generatorje prometa.

Minister za okolje, podnebje in energijo mag. Bojan Kumer je udeležence konference v uvodu pozdravil in poudaril, da je prevozna revščina v Sloveniji socialna in gospodarska tema, ki se nanaša na težave posameznikov pri dostopu do učinkovitega, zanesljivega in dostopnega prevoza. Kljub temu, da je Slovenija relativno majhna država, se soočamo s problemi prevozne revščine, ki predstavljajo oviro za posameznike in družine, ki se borijo za ekonomsko stabilnost. O prevozni revščini govorimo, ko imajo posamezniki slab dostop do javnega prevoza ali tega sploh nimajo oziroma so slabo informirani o alternativnih načinih prevoza. Vendar v svetu, v katerem živimo, si ne moremo privoščiti, da ima nekdo omejen dostop do zanj ključnih storitev in dejavnosti, ker je prevoz zanj neustrezen ali si ga ne more privoščiti, je izpostavil minister. Poudaril je tudi, da lahko prevozno revščino izkoreninimo le s skupnimi cilji in celovitim pristopom, ki vključuje tako ukrepe v prometnem sektorju kot tudi širše družbene, prostorske in gospodarske ukrepe.

Kako izziv prevozne revščine rešujejo drugod po svetu, je predstavil predavatelj z Univerze v Londonu, Daniel Oviedo Hernandez, ki je izpostavil, da je ključnega pomena vzpostavitev mehanizmov, s katerimi bodo deležniki prevzeli odgovornost iskanja rešitev in izvajanja ukrepov, ki presegajo finančne ukrepe in bodo dolgoročno lahko vplivali na preoblikovanje mest in držav v bolj vključujočo družbo.

Matej Gabrovec iz Znanstvenoraziskovalnega centra Slovenske akademije znanosti in umetnosti je predstavil stanje prevozne revščine v Sloveniji. Ugotavljajo, da je v Sloveniji okoli 60.000 prevozno revnih prebivalcev, to so tisti, ki živijo pod pragom revščine in hkrati nimajo dostopa do zadovoljive ponudbe javnega prometa. Pri njih pride do tako imenovanega prisilnega lastništva avtomobila, za mobilnost porabijo velik del prihodka in so zato prikrajšani pri zadovoljevanju drugih osnovnih potreb. Kot je v uvodu izpostavil že minister, znašajo prevozni stroški po zadnjih podatkih Statističnega urada Republike Slovenije kar 426 evrov mesečno na gospodinjstvo, kar predstavlja visok delež osebnega prihodka. 

Mojca Balant z Urbanističnega inštituta Republike Slovenije je predstavila pomen umirjanja prometa v naseljih, ki se v okviru paradigme celostnega prometnega načrtovanja uvršča kot eden njenih ključnih elementov, osrednjih strateških vodil in učinkovitih ukrepov. »Vendar sedanja praksa umirjanja prometa v Sloveniji še ne zadošča tem merilom. Kljub jasni (in sprejeti) viziji ter ciljem na področju sodobnega načrtovanja prometa namreč pri nas v praksi še vedno načrtujemo bolj za mobilnost, torej za udobje motornega prometa, kot za dostopnost, torej za udobje človeka in za večjo kakovost bivanja. Zato je potrebna sprememba paradigme umirjanja prometa v naseljih. Temelje za kvalitativni preskok že v tem trenutku ponujata Zakon o celostnem prometnem načrtovanju in podpora pripravi občinskih celostnih prometnih strategij v okviru javnega razpisa Ministrstva za okolje, podnebje in energijo. V teh okvirih je mogoče območja prijaznega prometa kot celovitega pristopa k umirjanju prometa v naseljih v prakso in prostor prenesti že v nekaj naslednjih letih,« je poudarila.

Delavnični del konference

V praktičnem delu konference je bila ena izmed delavnic namenjena osrednji temi, prevozni revščini, na kateri so obravnavali ukrepe zoper prevozno revščino, kateri so namenjeni tako družbeno ranljivim skupinam kot ljudem, ki živijo na slabše dostopnih območjih.

Zakon o celostnem prometnem načrtovanju nalaga pripravo državne celostne prometne strategije, katere namen je, da na bolj trajnosten način določi usmeritve države na področju transporta. Na delavnici, namenjeni omenjeni temi, so predstavili aktivnosti Ministrstva za okolje, podnebje in energijo ter izmenjali mnenja in stališča do vsebine z relevantnimi deležniki.

Na delavnici umirjanja prometa v naseljih so obravnavali argumente in usmeritve za kakovostno načrtovanje, izvajanje in komuniciranje umirjanja prometa v naseljih. Ker je le-to tudi način za povečevanje obsega javnih površin, namenjenih vsem, bodo zaključki delavnice prispevali k boljši izvedbi letošnjega Evropskega tedna mobilnosti (ETM), katerega osrednja tema bo prav enakovredna uporaba javnega prostora. Konferenca namreč predstavlja zagon aktivnosti ETM na nacionalni ravni.

Za učinkovito umeščanje velikih generatorjev prometa v prostor pa je treba upoštevati tako prometno kot prostorsko načrtovanje, pri čemer je poudarek na dostopnosti pred mobilnostjo. Velik izziv ostajajo tudi načini za zagotovitev izvajanja ukrepov iz mobilnostnih načrtov. Kako se tega lotiti, so obravnavali v sklopu četrte delavnice velikih generatorjev prometa.

Konferenca je bila organizirana skladno z usmeritvami za izvedbo nizkoogljičnega dogodka, zato so mnogi udeleženci na dogodek prišli na trajnosten način – z javnim potniškim prometom 30 odstotkov udeležencev konference, v obliki sopotništva 23 odstotkov, skupno torej kar 53 odstotkov vseh udeležencev konference. Z vlakom se je konference udeležil tudi minister Kumer, ki je povedal, da se bodo na ministrstvu že v letošnjem letu lotili odprave prevozne revščine v Sloveniji s subvencioniranjem okolju prijaznih oblik prevoza za najbolj ogrožene skupine.