Potrošniki se na podlagi spletnih oglasov v slovenskem jeziku (pogosto na družbenih omrežjih, kot sta Facebook, Instagram) odločijo za nakup izdelka v spletni trgovini mnogokrat neznanega prodajalca iz tretjih držav. Dostavo pošiljke v tem primeru opravi izvajalec poštnih storitev, kateremu ob prevzemu plačajo odkupnino. Vendar pa ob odprtju pošiljke ugotovijo, da prejet izdelek ne ustreza naročenemu in oglaševanemu (na primer: namesto šivalnega stroja priznane znamke v vrednosti 129 evrov prispe otroška igrača v obliki šivalnega strojčka ocenjene vrednosti 25 evrov).

V Sloveniji in Evropski uniji je varstvo potrošnikov na zelo visoki ravni. Po eni strani morajo proizvodi, ki so na trgu zadovoljiti različne standarde, po drugi stranki pa ima potrošnik veliko pravic, kot na primer pravico vrniti kupljeno blago na spletu v 14 dneh od dostave, pravico do zavrnitve, v primeru neskladnosti pa lahko dve leti po nakupu zahteva popravilo, zamenjavo, sorazmerno vračilo kupnine ali odstopi od pogodbe.

Če potrošnik kupuje pri slovenskem prodajalcu lahko zaupa, da so mu te pravice in jamstva na voljo, potrošnik, ki se odloči za nakup v tretji državi pa se mora zavedati, da pravila, ki veljajo za potrošnike na trgu EU, pri takem nakupu ne veljajo.

Pri nakupu blaga na daljavo svetujemo previdnost

Nakup blaga od neznanega ali nepreverjenega prodajalca je tvegan, saj ni nujno, da bo potrošnik blago sploh prejel oziroma bo to ustrezalo pričakovanjem potrošnika glede na opis, podan s strani prodajalca. Hkrati pa je uveljavljanje pravic potrošnikov zoper prodajalce iz tretjih držav zelo oteženo ali celo nemogoče.

Ponudba in oglas v slovenskem jeziku še ne zagotavljata, da gre za slovenskega prodajalca. Prav tako tega ne zagotavlja končnica spletne strani ».si«. Pred odločitvijo za nakup je vedno treba najprej poiskati in preveriti podatke o prodajalcu.

Kdaj posumimo, da gre za prevaro:

• izdelki znanih blagovnih znamk so na videz na voljo po izjemno nizkih cenah;
• dostava je brezplačna po celem svetu, vsi artikli so na zalogi;
• ni nobenih podatkov o samem podjetju, ki stoji za trgovino;
• več lažnih trgovin je precej podobnih vizualno, prav tako so, z izjemo imena trgovine, praktično prekopirani njihovi opisi in vsa ostala vsebina na strani;
• podjetje je možno kontaktirati le preko spletnega obrazca;
• spletna stran uporablja »čudno« slovenščino – ker so prevajalniki vedno boljši, tudi brezhibna slovenščina ne zagotavlja, da je stran verodostojna.

Kaj storiti pred nakupom, da se izognemo težavam

Dobre in zanesljive spletne trgovine na svojem spletnem mestu pregledno objavijo popolne kontaktne podatke o podjetju, splošnih pogojih, o postopku nakupa in morebitnem postopku uveljavljanja reklamacije.

Potrošnikom zato svetujemo, da pred nakupom:

• preverijo kontaktne podatke prodajalca (najboljše je v dopoldanskem času poklicati navedeno telefonsko številko);
• preverijo datum vzpostavitve spletne strani (na primer preko strani whoisdomain, scamadviser);
• ne zaupajo na slepo certifikatom (velikokrat so ponarejeni in so prilepljene samo slike – za preverjanje zadošča en klik);
• so predvsem previdni pri neverjetnih obljubah in ponudbah;
• preverijo stran na spletu (se pozanimajo na forumih, vnesejo ime podjetja v iskalnik skupaj z besedami »prevara, goljufija«);
• preverijo ali so splošni pogoji poslovanja napisani razumljivo ali so lahko dostopni;
• so pozorni pri elektronskih naslovih, ki se nahajajo pri ponudnikih brezplačne elektronske pošte (na primer gmail, hotmail in podobno);
• preverijo možnosti plačila, pri čemer odsvetujemo neposredno nakazilo denarja;
• če se vseeno odločijo za nakup, naj natisnejo in shranijo dokumentacijo (potrdilo o naročilu, pisno korespondenco – to je predvsem aktualno v primeru, ko je možno ukrepanje);
• pri plačevanju po spletu poskrbijo, da je internetna povezava varna (naslov spletnega mesta se začne s "https" in ima znak za zaprto ključavnico).

Kam se obrniti, ko pride do težav

Koliko možnosti ima kupec, ki prejme neustrezno blago ali tega sploh ne prejme, je odvisno od tega, od koga kupuje:

• če ima prodajalec blaga sedež v Sloveniji, se lahko potrošnik v primeru težav za pomoč obrne na pristojni Tržni inšpektorat;
• če se prodajalec nahaja v drugi državi članici Evropske unije, se lahko potrošnik za pomoč obrne na Evropski potrošniški center;
• ko pa gre za nakup od prodajalca iz tako imenovanih tretjih držav, pa bo potrošnik pomoč lahko iskal le pri morebitnih potrošniških organizacijah v državi prodajalca.

Če je bilo plačilo za nakup neustreznega blaga izvedeno s posredovanjem banke, se lahko kupec obrne na svojo banko, izdajateljico kartice, za informacije o možnostih povračila denarja (angleško chargeback). Na spletni strani Evropskega potrošniškega centra si lahko preberete več o možnostih povračila denarja pri bankah.

Izvajalec poštnih storitev ni prodajalec

Izvajalec poštnih storitev, ki blago dostavlja, ni prodajalec naročenih izdelkov, zato ni ustrezen naslov za pritožbe. Odgovoren je le za dostavo in vročitev pošiljke do končnih naslovnikov.

Dodatne informacije

Priporočamo tudi ogled spletne strani Varni na internetu, preko katere Slovenski center za posredovanje pri omrežnih incidentih (SI-CERT) uporabnike seznanja z varno uporabo spleta in s pastmi, na katere lahko uporabnik naleti pri tem.