Dolgotrajna oskrba namreč posega v mehanizme socialnega varstva, javnega zdravstva, javnih financ, pri čemer vključuje državne in strokovne institucije, civilno družbo, prostovoljske mreže, lokalne skupnosti, družine in posamezne osebe.

Zakon o dolgotrajni oskrbi (ZDOsk-1), ki ga je Ministrstvo za solidarno prihodnost (MSP) pripravilo v preteklem letu, umešča ta nov, predvsem pa velik in kompleksen sistem pod eno streho – z namenom, da ima uporabnik univerzalen dostop do univerzalno dostopne kakovostne storitve v enotni javni mreži.  

Sistem dolgotrajne oskrbe bo skladno z zakonom v celoti vzpostavljen z letom 2026. Pravice pa se uvajajo postopoma; prva, ki se je uvedla že letos, je pravica do oskrbovalca družinskega člana (ODČ). 

Prihaja kot naslednica družinskega pomočnika, zgolj za ožji del populacije, ki bo lahko  zapustil trg dela in skrbel za svojca s težko ali najtežjo omejitvijo samostojnosti. Oskrbovalec družinskega člana je lahko samo sorodnik v svaštvu do drugega kolena, ki živi na istem naslovu in bo za svojca skrbel 24 ur.

Poudarjamo, da je ODČ le ena izmed pravic, ki jih bo nudil sistem dolgotrajne oskrbe, večina se bo postopoma uveljavila v letu 2025. Že zdaj, v prehodnem obdobju vzpostavitve končnega sistema, pa lahko poročamo, da centri za socialno delo (CSD) po vsej državi vlagajo napore in so uspešni tako v vzpostavitvi infrastrukture kot v sprotnem delu in obravnavi vlog za pridobitev pravice oskrbovalca družinskega člana. Postopki obravnave vlog in mnenj s strani Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje potekajo, strokovni timi pri CSD so bili doslej uspešni pri obravnavi vseh prevedbenih vlog in se zdaj namenjajo na teren, kjer bodo potekala oblikovanja osebnih načrtov oskrbe z upravičenkami in upravičenci.  

Na ministrstvu za solidarno prihodnost in na centrih za socialno delo se od pričetka snovanja zakonodajnega in izvedbenega dela dolgotrajne oskrbe dobro zavedamo, da se ob vzpostavljanju tako široke strukture, v katero je vključenih toliko različnih poglavij in deležnikov, težko izognemo zapletom. Nanje smo bili pripravljeni, jih redno naslavljamo in rešujemo.

Eden od izzivov, ki je v javnosti postavil več vprašanj, je časovnica vzpostavitve informacijskega sistema za prevedbo in obravnavo vlog za pravico do storitve oskrbovalca družinskega člana. Sporočamo, da so bile vse prevedbene vloge iz statusa družinskega pomočnika v status oskrbovalca družinskega člana uspešno usmerjene v informacijski sistem, tako da so bili vsi tehnični izzivi s sodelovanjem vseh vključenih deležnikov uspešno rešeni ter odločbe izdane. MSP si na vseh nivojih prizadeva zagotoviti vse potrebne predpogoje za vzpostavitev informacijskega sistema za nove vloge in te naloge opravlja prioritetno. 

Jedro polno vzpostavljenega sistema dolgotrajne oskrbe bosta ob polni uveljavitvi ZDOsk-1 v začetku leta 2026 predstavljali pravici do dolgotrajne oskrbe na domu (to je pomoč pri preoblačenju, hranjenju, spremstvu k zdravniku, jemanju zdravil in druge) ter pravici do dolgotrajne oskrbe v instituciji (to je oskrba v domu za starejše). Ob tem bo zakon nudil tudi možnost denarnega prejemka in dodatni pravici: e-oskrbo in storitve za krepitev in ohranjanje samostojnosti (svetovanje o prilagoditvah bivalnega okolja, psihosocialno podporo, preprečevanje poslabšanja stanja upravičenca in podporo osebam z demenco).

Na Ministrstvu za solidarno prihodnost zagotavljamo, da bo ob koncu leta 2025 v skladu z določbami zakona o dolgotrajni oskrbi upravičenkam in upravičencem na voljo celoten sklop pravic in storitev dolgotrajne oskrbe. Razumemo skrbi in neučakanost nekaterih deležnikov, vendar poudarjamo, da se celovita izgradnja družbeno tako pomembnega sistema ne more zgoditi čez noč. Naše strokovne sodelavke in sodelavci ter strokovnjakinje in strokovnjaki s centrov za socialno delo (ter drugih področij in institucij) vlagajo velike napore, da se bodo določbe zakona o dolgotrajni oskrbi pravočasno prevedle v kakovostno in univerzalno dostopno javno storitev dolgotrajne oskrbe, z razširjenim naborom ter boljšo finančno in geografsko dostopnostjo do pravic in storitev. 

V postopkih uveljavitve zakona o dolgotrajni oskrbi, tudi v prehodnem obdobju, kratkoročno ni nihče na slabšem, dolgoročno pa vsi na boljšem.