Na okrogli mizi so sodeloval državni sekretar Dan Juvan, predsednica društva Vstani Romski Otrok Mladenka Šarkezi, Danijela Cug iz Centra za socialno delo (CSD) Murska Sobota, Andreja Horvat s Policijske postaje Murska Sobota in socialna delavka iz pomurskega materinskega doma Maja Rajer. Na okrogli mizi so razpravljali o položaju žensk znotraj romske skupnosti, o oblikah nasilja, s katerimi se srečujejo, ter o tem, kako se na institucionalni ravni obravnava tovrstno nasilje.

»Nasilja ne smemo razumeti kot del romske kulture. Nasilje poganja patriarhat in ima resne posledice za ženske in otroke. Če njegovih vzrokov ne bomo resno naslovili, bo odkrivanje nasilja oteženo in skrito pred očmi nevladnih organizacij, policije in socialnih delavcev,« je na okrogli mizi povedal državni sekretar Dan Juvan.

Na Ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti smo na področju podpore romski manjšini pripravili ukrepe, s katerimi želimo izboljšati položaj žensk v romski skupnosti:

• ustvarili smo delovno skupino za Rome, s katero smo nasloviti vzroke za tovrstno nasilje;
• skupaj s predstavniki romske skupnosti smo pripravili celosten načrt, ki ga zdaj predstavljamo vladi in si prizadevamo za njegovo čim širšo implementacijo;
• zagotavljamo dodaten kader na centrih za socialno delo, in sicer z 90 novih zaposlitev v tem letu, od tega 30 za delo z Romi;
• v pogajanjih za plače v javnem sektorju na področju socialnega varstva vztrajamo pri izboljšanju položaja socialnih delavcev, ki se bodo ukvarjali z najtežjimi primeri na terenu;
• za socialnovarstvene programe znižujemo raven izobrazbe za laične delavce in specifično pri programih za socialno vključevanje Romov omogočamo vodenje programa tudi laičnim delavcem, če na drugačne načine izkazuje izkušnje za delo z Romi ter s tem spodbujamo zaposlovanje Romov v te programe;
• v drugi polovici pomladi bo objavljen razpis za krepitev mreže centrov, ki skrbijo za vključevanje Romov v širšo družbo;
• sredstva bomo v drugi polovici leta namenili strokovnim usposabljanjem socialnih delavcev: predvsem pri delu z družinami in delu z žrtvami nasilja.

Najbolj ranljive žrtve nasilja v družini so tako med drugim otroci in mladostniki, ženske z ovirami, pripadnice etničnih manjšin, begunke, migrantke, starejše, kmečke in socialno ogrožene ženske, žrtve trgovine z ljudmi in Rominje. Politike na področju dela z romskimi ženskami je zato treba zastavljati intersekcijsko, z upoštevanjem dejavnikov tveganja, ki določen segment oseb še dodatno izpostavlja različnim oblikam nasilja.