Tudi na podlagi zahteve, ki jo je Slovenija dala na prejšnjem zasedanju, je Evropska komisija pripravila paket ukrepov na področju kmetijstva, tudi kratkoročnih. »In ravno ti so tisti, ki nas najbolj veselijo,« saj so po besedah premierja takšni, ki »izrazito zmanjšujejo administrativno breme za majhne kmete. To so vsi tisti, ki imajo kmetijska zemljišča, manjša od deset hektarjev. Takih je v Sloveniji kar okrog 80 odstotkov. To je odlična novica za slovenskega kmeta. Izrazito se zmanjšuje njihova administrativna obremenitev dokazovanja izpolnjevanja določenih kriterijev. Mislim, da je to velika zmaga tudi za slovenskega kmeta.«

Predsednik vlade je poudaril, da gre za iskanje ravnotežja med dolgoročnimi okoljskimi cilji in možnostjo pametnega prestrukturiranja kmetijskega sektorja. »Današnji sklepi so kompromis med tem, kako še vedno izpolnjevati dolgoročne okoljske cilje na eni strani, na drugi strani pa se jasno soočiti s takojšnjimi zahtevami kmetov. Se pravi, imamo kratkoročne rešitve in dolgoročne cilje. Mislim, da je kompromis dober,« je dejal dr. Golob. Ukrepe mora potrditi še Svet, vendar je premier optimističen, da bodo sprejeti kmalu. Voditelji so opravili tudi razpravo o zaščiti konkurenčnosti evropskega kmeta na svetovni ravni.

Zgodovinski napredek je bil na tokratnem vrhu dosežen tudi glede evropske prihodnosti Bosne in Hercegovine (BiH). Slovenija odobrava odločitev Evropskega sveta, da se BiH da zelena luč za začetek pristopnih pogajanj za članstvo v Evropski uniji, za kar si je Slovenija prizadevala že dlje časa. Gre za pomembno geopolitično odločitev, temelječo na reformnem zagonu, ki ga je BiH dosegla od podelitve statusa kandidatke decembra 2022, kar je nedavno potrdila tudi Evropska komisija. »Poročilo Evropske komisije je pozitivno, zato ne vidim razlogov, da bi z začetkom pogajanj za polnopravno članstvo odlašali. Sam sem si za to prizadeval zadnje leto in pol,« je bil že pred zasedanjem jasen premier. Odločitev je novi mejnik v prizadevanjih za napredek Bosne in Hercegovine ter celotnega Zahodnega Balkana na poti v EU.

Predsedniki vlad Irske, Malte, Slovenije in Španije so ob zasedanju Evropskega sveta izmenjali še mnenja glede položaja v Gazi in na Bližnjem vzhodu ter podpirajo sklepe, ki jih je sprejel Evropski svet. V skupni izjavi so izrazili strinjanje, da so v Gazi nujno potrebni takojšnja prekinitev ognja, brezpogojna izpustitev talcev in hitro, obsežno ter trajno povečanje humanitarne pomoči. Prav tako so se strinjali, da je edini način za dosego trajnega miru in stabilnosti v regiji z uveljavitvijo rešitve dveh držav, kjer bosta izraelska in palestinska država sobivali v miru in varnosti. Razpravljali so tudi o pripravljenosti, da omenjene države članice priznajo državo Palestino, kar bomo storili, ko bo priznanje lahko učinkovito in okoliščine primerne.

Slovenija je v razpravi poudarila tudi ključno vlogo Agencije Združenih narodov za pomoč in dela za palestinske begunce na Bližnjem vzhodu (UNRWA) pri preprečevanju popolnega razpada humanitarnega sistema v Gazi. Evropski svet je sicer v svojih sklepih izrazil zgroženost nad izgubo življenj civilistov in kritičnimi humanitarnimi razmerami v Gazi ter pozval k takojšnji humanitarni prekinitvi spopadov, ki bi omogočila zagotovitev humanitarne pomoči in vodila v trajno premirje ter brezpogojno izpustitev vseh talcev.

Voditelji so vnovič obsodili rusko nasilje v Ukrajini ter se dogovorili za nadaljnjo krepitev pomoči Ukrajini in njenemu prebivalstvu pri obrambi. Ob tem so izrazili zadovoljstvo ob sprejemu novega paketa pomoči v okviru evropskega mirovnega mehanizma. Zaradi naraščajočih varnostnih izzivov se je Evropski svet zavzel za krepitev obrambne pripravljenosti Evropske unije, vključno s krepitvijo obrambne industrije.