V treh mesecih bodo v tem okviru zaživela tudi nova posojila v višini 100 milijonov evrov za podjetja, prizadeta v avgustovskih poplavah.

Od 512 milijonov evrov povratnih spodbud, jih je 333,2 milijona evra takih, kjer sredstva poleg obeh institucij zagotavlja tudi gospodarsko ministrstvo, preostalih 178,8 milijona evrov povratnih spodbud pa financirata le SID banka in SPS. Poleg teh povratnih sredstev bo gospodarsko ministrstvo letos namenilo gospodarstvu tudi 339,2 milijona evrov nepovratnih sredstev, razpisanih v okviru 42 javnih razpisov. Gospodarstvu bo letos tako namenjenih skupaj 851,2 milijona evrov nepovratnih in povratnih sredstev vseh treh institucij.

Minister za gospodarstvo, turizem in šport Matjaž Han je dejal: »Naš skupni cilj je podpreti podjetja pri njihovi rasti, razvoju ter poslovanju, da povečamo produktivnost in inovativnost, s tem pa tudi konkurenčnost in dodano vrednost slovenskega gospodarstva.«

V ukrepih, ki jih gospodarsko ministrstvo pripravlja skupaj s SID banko in SPS, so združena proračunska ali evropska finančna sredstva ministrstva, finančna sredstva, s katerimi gospodari SID banka oziroma namensko premoženje SPS in dodatno angažirani zasebni kapital komercialnih finančnih institucij. »Na ta način dosežemo večji obseg spodbud, finančna sredstva pa v daljšem časovnem obdobju tako večkrat 'obrnemo' oziroma jih koristimo in se tako tudi multiplicirajo,« pojasnjuje minister Han.

SID banka in SPS nudita povratne oblike spodbud za podjetja, kot so ugodni krediti in garancije ter lastniško in kvazi lastniško financiranje. Minister je ob tem izpostavil prednosti povratnih spodbud: »Krediti in garancije so pomembno dopolnilo nepovratnim oblikam pomoči in obratno. Povratna sredstva so odobrena vnaprej, pri subvencijah se čaka na povračilo. Povratna sredstva omogočajo tudi kritje širših potreb podjetij, kot je na primer sofinanciranje likvidnosti, medtem ko so subvencije ožje, bolj projektno osredotočene. Državna ali 'de minimis' pomoč se pri povratnih sredstvih upošteva le v višini preračunane ugodnosti v primerjavi s tržnim financiranjem – to podjetjem omogoča pridobiti višje nominalne vrednosti sofinanciranja. V času visokih obrestnih mer pa je še toliko pomembnejše tudi financiranje z nižjimi obrestnimi merami od tržnih, daljšimi ročnostmi, moratoriji ter nižjimi zahtevanimi zavarovanji.«

Obenem pa je minister Han opozoril na pomen povratnih sredstev v prihodnje: »Pričakujemo, da bo nepovratnih sredstev iz evropskih ovojnic za Slovenijo tekom let vse manj. Zato je naša skupna odgovornost, da podjetja pravočasno pripravimo in jih usmerjamo k pametnemu kombiniranju sredstev.«

Sibil Klančar, direktorica direktorata za razvojna sredstva na ministrstvu, je pojasnila, da obe instituciji predstavljata pomemben del ekosistema lastniškega in kvazi lastniškega vlaganja v rast in razvoj podjetij, tako v predsemenski in semenski fazi, kot kasnejših, zrelejših in tudi tveganih fazah razvoja.

»Vsebinsko zelo raznolik portfelj finančnih spodbud SID banke in SPS-a omogoča podjetjem vseh velikosti različne finančne spodbude tako za krepitev vlaganj v produktivnost in konkurenčnost kot tudi v kriznih časih zagotavljanje likvidnosti podjetij. SID banka se bolj osredotoča na posle večje obsega, medtem ko je Slovenski podjetniški sklad bolj osredotočen na posle nižjega finančnega obsega, praviloma za kredite do 100.000 evrov ali mikrokredite,« je pojasnila direktorica Klančar.

Ministrstvo je s SID banko v 13-letnem obdobju vzpostavilo šest posojilnih skladov za različne namene v skupni začetni vrednosti 848 milijona evrov. Od tega je ministrstvo prispevalo 225,7 milijona evrov (27 odstotkov), SID banka pa 622,3 milijona evrov (73 odstotkov). Prvi v Sloveniji vzpostavljen posojilni sklad PS1 je v fazi ukinitve, ostali skladi pa še opravljajo svojo funkcijo in v obsegu vrnjenih sredstev podpirajo naložbe podjetij v tehnološki razvoj, kapitalsko utrjevanje, likvidnost in za omilitev negativnih kriznih okoliščin.

Skupaj s SID banko je ministrstvo v preteklih letih vzpostavilo tudi dva sklada skladov iz vira evropskih kohezijskih sredstev 2014–2020 v vrednosti 291 milijonov evrov evropskih sredstev. To vrednost smo oplemenitili z dodatnim finančnim vzvodom v vrednosti preko 200 milijonov evrov iz kapitala SID banke in izbranih finančnih posrednikov, med njimi tudi SPS. Tu smo nudili mikrokredite, kredite za raziskave, razvoj in inovacije, energetsko učinkovitost in urbani razvoj, portfeljske garancije in lastniško ter kvazi lastniško financiranje, v času covida-19 pa znatno okrepili financiranje likvidnosti. Tudi ta sredstva bodo v obsegu vrnjenih sredstev služila enakim oziroma podobnim namenom financiranja rasti in razvoja še naprej, najmanj v naslednjem osemletnem obdobju. 

SID banka nudi različne programe, med drugim tudi izvozne kredite in programe lastniškega financiranja, vendar zaenkrat pri tem ministrstvo ni vključeno kot finančni sovlagatelj teh programov.

SPS pa je ponudnik subvencij in storitev podpornega okolja predvsem za zagonska (angleško start-up) in hitro rastoča (angleško scale-up) podjetja, kot tudi ugodnih kreditnih in garancijskih linij za mikro, mala in srednje velika podjetja (MSP). V zadnjih štirih letih, od covida-19 dalje, je ministrstvo SPS-u dodelilo skupaj za 163,5 milijona evrov interventnih proračunskih sredstev, katerim je SPS dodal 129 milijonov evrov sredstev in oboje skupaj razpisal v obliki interventnih posojil ali garancij. Tako kot SID banka, tudi SPS izvaja določene programe brez finančne soudeležbe gospodarskega ministrstva.

Ministrstvo kot posredniško telo namerava v letu 2024 zagnati tudi nove finančne instrumente iz kohezijske ovojnice 2021–2027. Novi finančni instrumenti iz kohezijske ovojnice 2021–2027 bodo med drugim pripravljeni na način mešanja sredstev (angleško blending), kjer končni prejemnik prejme hkrati obe obliki pomoči – povratno in nepovratno.

Predsednik uprave SID banke, Borut Jamnik, je povedal: »SID banka je v preteklih letih zaradi uspešnega sodelovanja z Ministrstvom za gospodarski razvoj, turizem in šport, gospodarskim družbam, podjetnikom in zadrugam ponudila različne finančne produkte, v okviru katerih je 196 milijonov proračunskih oplemenitila s svojimi lastnimi sredstvi in tako od leta 2011 prek petih posojilnih skladov financirala 1.644 podjetij v višini skoraj ene milijarde evrov. V kratkem bomo podjetjem ponudili ugodna posojila v okviru novega 100 milijonskega sklada, pri čemer bo ministrstvo prispevalo 30 milijonov evrov, SID banka pa 70 milijonov evrov. Prav tako je SID banka z 291 milijoni evropskih kohezijskih sredstev, ki jim je dodala svoja lastna sredstva ter skupaj s sredstvi finančnih posrednikov, od leta 2017 financirala 10.000 poslov slovenskim podjetjem, občinam in javnemu sektorju v skupni višini 500 milijonov evrov. SID banka je v letu 2023 zasedla pomembno vlogo v gospodarskem sektorju, saj je njen delež posojil z ročnostjo nad pet let v celotnem bančnem sistemu znašal kar 21,4 odstotka. Poleg tega pa s pridobivanjem sredstev iz državnega proračuna in evropskih kohezijskih skladov multiplikativno vpliva na gospodarstvo.«

Matej Zalar, vršilec dolžnosti direktorja oddelka za razvoj produktov in evropske programe v SID banki, je dodal: »Podjetjem vseh velikosti so v SID banki trenutno na voljo različna ugodna posojila za obratna sredstva in naložbe, financiranje trajnostnih projektov, projektov v turizmu, inovacij in digitalizacije, razvoja in raziskav ter energetske prenove. Do konca leta je tako podjetjem in podjetnikom na voljo še 235 milijonov evrov različnih posojil SID banke, ki jih odlikujejo nižje obrestne mere, daljše ročnosti, možnost odloga vračila glavnice, manjše zahteve za zavarovanja ter strokovno svetovanje v vseh fazah financiranja.«

»Spodbujanje konkurenčnosti in stabilnosti, dvig produktivnosti in usmerjanje MSP-jev v investicije s trajnostnim učinkom so glavni strateški cilji Slovenskega podjetniškega sklada tudi v letu 2024,« je dejala direktorica SPS mag. Maja Tomanič Vidovič.

SID banka letos ponuja 335 milijonov evrov različnih posojil

V okviru aktualnih posojil SID banke lahko podjetja vseh velikosti do konca leta prek različnih finančnih instrumentov financiranja koristijo skupno še 235 milijonov evrov. V okviru Sklada skladov in Sklada skladov covid-19 pa je podjetjem vseh velikosti, samostojnim podjetnikom, start-up podjetjem in občinam na voljo še 100 milijonov evrov ugodnih posojil s podporo sredstev iz Kohezije 2014–2020.

Posojila so namenjena za obratna sredstva in naložbe, za financiranje trajnostnih projektov, projektov v turizmu, financiranje inovacij in digitalizacije, razvoja in raziskav, mikroposojil, MSP področju ter področju energetske učinkovitosti in urbanega razvoja.

Slovenskemu gospodarstvu je za financiranje naložb za trajnostno rast slovenskega turizma na voljo ugodno financiranje po programu Turizem 1. Podjetja lahko sredstva namenijo za naložbe v izgradnjo ali obnovo oziroma za obratni kapital. Program omogoča posojila od 100.000 evrov do 20 milijonov evrov in več, dobo posojil od dveh do 30 let, odvisno od vrste namena financiranja ter moratorij na odplačilo glavnice do ene polovice ročnosti posojila oziroma največ pet let.

Poleg tega je podjetjem vseh velikosti za podporo investicijam zaradi neposrednih ali posrednih učinkov krize zaradi agresije Rusije proti Ukrajini na voljo izredno ugodno financiranje po programu Financiranje podjetij za odpravljanje posledic resne motnje v gospodarstvu (ORMG2). Program omogoča posojila od 100.000 evrov do dva milijona evrov in več, dobo posojil od dveh do 15 let, financiranje do 85 odstotkov upravičenih stroškov z vključenim davkom na dodano vrednost ter moratorij na odplačilo glavnice do ene polovice ročnosti posojila.

Programa SID ZELEN in SID DIGITALEN omogočata financiranje trajnostnih projektov in podjetij ter inovacij in digitalizacije. Krediti so na voljo za naložbe in obratna sredstva za projekte v Republiki Sloveniji ter refinanciranje pripravljalnih in izvedbenih aktivnosti projekta do največ deset odstotkov vrednosti kredita, kjer mora kreditojemalec izpolnjevati kriterije trajnostnega financiranja ali vsaj enega od kriterijev financiranja inovacij ali kriterijev financiranja digitalizacije. Kredit je možen v vrednosti do dveh milijonov evrov, z ročnostjo od enega do 12 let in z moratorijem na odplačilo glavnice, ki znaša največ polovico ročnosti kredita, a ne več kot pet let. Za zavarovanje kredita se uporabi jamstvo Evropskega investicijskega sklada s podporo sklada InvestEU.

Program Financiranje podjetij vseh velikosti za obratna sredstva in naložbe (OSN) je namenjen financiranju obratnih sredstev ali financiranju izvedbe naložbe. Najvišji znesek kredita in ročnost, ki se giblje od enega do 20 let, sta odvisna od uporabljenih pravil o državni pomoči (pomoč 'de minimis', pomoč za odpravljanje resne motnje v gospodarstvu). Možnost moratorija na odplačilo glavnice je največ ena polovica ročnosti kredita, vendar ne več kot pet let. Ustrezne cenovne pogoje v kombinaciji ustrezne ročnosti omogoča tudi vir pridobljen s strani nemške razvojne banke KfW.

Za mala in srednje velika podjetja je za financiranje poslovanja in kapitalskega utrjevanja na voljo program Financiranje poslovanja in kapitalskega utrjevanja (MSP 7), ki je namenjen kritju stroškov materiala in storitev, drobnega inventarja ter trgovskega blaga in celotnih stroškov dela. Kredit do pet milijonov evrov je na voljo z ročnostjo od šest do 12 let in z moratorijem na odplačilo glavnice ene polovice ročnosti kredita (od tri do šest let). Možnost zavarovanja kredita je tudi z nepremičnino.

Program Posojila za financiranje naložb v razvoj, raziskave in inovacije (RRI) je na voljo podjetjem vseh velikosti. Največji znesek posojil je deset milijonov evrov, ročnost je do deset let, financiranje 100 odstotkov upravičenih stroškov z vključenim davkom na dodano vrednost ter moratorij na odplačilo glavnice. Sredstva so na voljo pri Gorenjski banki, NLB in SID banki.

Za mikropodjetja, samostojne podjetnike in start-up podjetja so na voljo mikroposojila za MSP (program MSP mikro). Največji znesek posojil je do 25.000 evrov in ročnosti do pet let, financiranje 100 odstotkov upravičenih stroškov z vključenim davkom na dodano vrednost ter moratorij na odplačilo glavnice. Sredstva so na voljo pri SPS in Primorski hranilnici.

Financiranje subjektov javnega sektorja (JAVNI SEKTOR 1) omogoča kreditiranje investicijskih vlaganj v javno infrastrukturo občinam in drugim subjektom javnega sektorja. Najnižji znesek kredita je 50.000 evrov do največ 85 odstotkov vrednosti naložb, pri tem programu pa posebej izpostavljamo ročnost, ki jo je na podlagi sodelovanja SID banke z Evropsko investicijsko banko (angleško European Investment Bank - EIB) in Razvojno banko Sveta Evrope (angleško Council of Europe Development Bank - CEB) pri zagotavljanju virov, možno pridobiti od enega pa vse do 25 let.

Posojila za financiranje projektov energetske prenove javnih stavb in urbanega razvoja so prav tako namenjena javnemu sektorju, občinam in podjetjem za energetske storitve (angleško Energy Service Company - ESCO). Programa omogočata posojila od 100.000 evrov pa do razpoložljivih sredstev, dobo posojila od pet pa do 25 let, financiranje 100 odstotkov upravičenih stroškov z vključenim davkom na dodano vrednost ter moratorij na odplačilo glavnice do ene polovice ročnosti posojila.

Poleg navedenega so posredno na voljo tudi sredstva lastniškega financiranja v okviru programa SEGIP (angleško Slovene Equity Growth Investment Programme), in sicer za namen financiranja podjetij v fazi rasti ter financiranje malih in srednje velikih podjetij ter podjetij s srednjo tržno kapitalizacijo (mid-cap podjetja). V kratkem bodo na voljo tudi sredstva za financiranje prenosa tehnologij, tveganega kapitala in pa lastniških naložb z naslavljanjem problema nasledstva v podjetjih.

V okviru SID banke pa lahko podjetja, poslovne banke in komercialne kreditne zavarovalnice koristijo tudi različne storitve zavarovanja, ki so oblikovane tako, da dopolnjujejo obstoječi zasebni trg zavarovanj, s čimer krepijo celovitost in dostopnost finančnih instrumentov. Zavarovanje izvoznih poslov in izhodnih investicij v tujini je namenjeno zmanjšanju poslovnih tveganj in stabilno ter varno poslovanje slovenskih izvoznikov, investitorjev in drugih udeležencev v mednarodnem prostoru.

Nov interventni posojilni sklad

Ministrstvo in SID banka pa najavljata tudi nov interventni posojilni sklad, ki bo na voljo predvidoma v drugem kvartalu v skupni višini 100 milijonov evrov. Financiranja bodo namenjena za blaženje in odpravljanje posledic naravnih nesreč. Sredstva bodo na voljo pri SID banki.

SPS letos ponuja 177 milijonov evrov različnih razvojnih spodbud za MSP-je

S skupno kvoto ponujenih spodbud SPS načrtuje podpreti okoli 3800 projektov, vložena sredstva pa naj bi spodbudila za okoli 233 milijonov evrov novih investicij v slovenskem gospodarstvu. Ponujena sredstva bo SPS financiral iz državnega proračuna (15 odstotkov), evropskih kohezijskih sredstev (14 odstotkov), iz revolvinga – ponovna uporaba sredstev (53 odstotkov) ter lastnih sredstev (18 odstotkov).

1. Kreditna shema za zagotavljanje likvidnosti mikro in malih podjetij ter blaženje kriznih razmer

SPS bo zagotavljal posojila v zneskih od 5000 do 100.000 evrov za manjše investicije oziroma obratna sredstva in za blažitev kriznih razmer (na primer energetska kriza) ter na ta način omogočal podjetjem nemoteno in likvidno poslovanje.

Skupno bo za MSP-je preko kreditne sheme na voljo okoli 72 milijonov evrov posojil za podporo okoli 2000 novih projektov.

V letošnjem letu je SPS objavil že:

• mikrokredite za mikro in mala podjetja, razpis vreden deset milijonov evrov. Zaradi velikega povpraševanja je razpis že zaprt, 924 vlog pa je v obravnavi.

V prihodnjih mesecih bo razpisanih še dodatnih deset milijonov evrov mikrokreditov za MSP.

• krizno likvidnostne kredite za mikro, mala in srednje velika podjetja, ki so utrpela gospodarsko škodo na področju oskrbe z energijo, v skupni vrednosti 21,7 milijona evrov.

Na prvi prijavni rok je prispelo že 667 vlog, bo pa v prihodnjih mesecih razpisanih še dodatnih 20 milijonov evrov za krizno likvidnostne potrebe.

V prihodnjih mesecih se načrtuje še objava:

• mikrokreditov za problemska območja v skupni vrednosti deset milijonov evrov.

2. Garancijska shema za investicijska vlaganja

Podjetja bodo lahko zaprosila za garancijo v višini do 80 odstotkov za bančna posojila z ročnostjo do deset let in moratorijem do dve leti, kar jim bo omogočilo lažje, hitrejše in cenejše pridobivanje bančnih kreditov.

Razpis v okviru garancijske sheme, vreden skupno 66 milijonov evrov, lahko podjetja predvidoma pričakujejo v mesecu aprilu 2024, s ponujenimi sredstvi pa se načrtuje podpora okoli 400 projektom.

3. Zagonske spodbude za inovativna start-up in scale-up podjetja

• Spodbude za zagon inovativnih podjetij

Za nepovratna sredstva v višini do 72.000 evrov bodo lahko kandidirala mlada inovativna podjetja s potencialom rasti, ki svojo podjetniško pot šele začenjajo in imajo inovativno poslovno idejo, ki je skladna z vsaj enim prednostnim področjem iz slovenske strategije trajnostne pametne specializacije (S5).

Razpis za zagon inovativnih podjetij je že na voljo, razpisanih je 2,16 milijona evrov za podporo okoli 30 inovativnih zagonskih podjetij.

• Slovenski kapitalski sklad za zagonske inovacije

Nadaljevanje finančnih spodbud na področju semenskega kapitala bo SPS izvajal v okviru kapitalskega sklada za zagonske inovacije. Skupno 25 milijonov evrov, od tega predvidoma 15 milijonov evrov iz nove finančne perspektive, bo vložil v zasebne sklade semenskega in/ali tveganega kapitala, ki bodo pripravljeni kombinirati zbrane zasebne vire z javnimi. S tem želi SPS spodbuditi naložbe zasebnega kapitala v inovativne deep tech start-upe in scale-upe. V naslednjih letih se načrtuje z javnimi in zasebnimi sredstvi podpreti okoli 70 inovativnih projektov.

4. Posebne spodbude za specifične ciljne skupine

• Subvencije za lesno industrijo

Subvencije v višini od 15.000 evrov do 70.000 evrov bodo na voljo za lesno panogo, kar bo podprtim podjetjem omogočilo do 60-odstotno sofinanciranje upravičenih stroškov za posodobitev tehnološke opreme za nadaljnji razvoj in okolju prijazno trajnostno rast s principi krožnega gospodarstva.

Razpis vreden 1,5 milijonov evrov bo podprl okoli 30 podjetij iz lesarske panoge.

• Vavčerji za dvig poslovnih kompetenc

Ponovno bodo na voljo vavčerji – enostavne spodbude manjših vrednosti za 60 odstotkov sofinanciranje upravičenih stroškov posameznih poslovnih storitev. Vavčerje v obliki nepovratnih sredstev v višini od 300 evrov do 9999 evrov bodo lahko pridobila vsa mikro, mala in srednje velika podjetja enostavno in hitro.

• Programi mentorstva, programi usposabljanja in povezovanja (mreženja, izobraževanja, ekspertna svetovanja, konference, usposabljanja za specifične projekte za trajnostni razvoj in drugo) ter različni pospeševalniški programi, ki jih potrebujejo start-up podjetja, scale-up podjetja ter inovativni MSP za hitrejšo globalno in trajnostno rast.