APK je nalezljiva virusna bolezen domačih in divjih prašičev, za katero še ni cepiva. Bolezen ni nevarna za zdravje drugih živalskih vrst in ljudi, povzroča pa veliko gospodarsko škodo. Za bolezen so značilne velike izgube, tako neposredne (pokončanje prašičev v okuženih obratih) kot tudi posredne, predvsem zaradi omejitev trgovanja in izvoza živali in izdelkov ter surovin, ki izvirajo od prašičev.

Bolezen je v populacijah domačih in divjih prašičev prisotna v vseh sosednjih državah (razen Avstrije). Na Hrvaškem se bolezen pri domačih prašičih po lanskem izbruhu trenutno ne širi, še vedno pa se pojavlja pri divjih prašičih. APK je prisotna tudi v Bosni in Hercegovini, Srbiji in Severni Makedoniji, januarja pa so jo prvič potrdili tudi pri divjih prašičih v Črni Gori.

Za prenos bolezni na daljše razdalje je pogosto odgovoren človek s svojim ravnanjem – odmetavanjem ostankov hrane, ki vsebujejo meso okuženih živali. Ostanki hrane pomenijo resno tveganje za prenos bolezni na živali, kar se je izkazalo tudi na Švedskem, kjer so divji prašiči zaužili zavrženo hrano, prineseno na Švedsko iz okužene države.

V spomladanskih in poletnih mesecih se močno povečajo potovanja, s tem pa tudi tveganje za vnos APK v Slovenijo. Uprava za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin vse potnike, ki potujejo v okužene države v naši okolici, poziva, naj se izogibajo vnosu mesa in mesnih izdelkov, ki bi lahko izvirali iz okuženih domačih ali divjih prašičev. V primeru vnosa je nujno preprečiti, da bi ostanke hrane zaužili domači ali divji prašiči.

Vse rejce prašičev pozivamo, naj dosledno izvajajo biovarnostne ukrepe za zmanjšanje tveganja za vnos bolezni v rejo. Za preprečitev stika med domači in divjimi prašiči so od konca leta 2023 obvezne ograje okrog izpustov, območij proste reje in obor, kjer se gojijo prašiči.

Lovce pozivamo, naj pri izvajanju lova upoštevajo biovarnostne ukrepe in se izogibajo lovu v državah ali na območjih, kjer je APK potrjena.

Bolezen v Sloveniji še ni bila ugotovljena. Naj tako tudi ostane!