Konference so se udeležili ministri za zdravje, državni sekretarji in drugi oblikovalci politik, ki so z različnimi strokovnjaki razpravljali o prihodnjih prednostnih nalogah na področju zdravstva v okviru Evropske unije (EU).

V uvodnem delu konference je prisotne nagovoril belgijski namestnik predsednika vlade in minister za zdravje in socialne zadeve prof. dr. Frank Vandenbroucke, ki sta se mu pridružili predstavnici Mladih EU. Razpravljali so o izkušnjah iz obdobja pandemije COVID-19. Belgijski minister je dejal, da smo po sprejemu pomembne zakonodaje EU bolje pripravljeni na nove zdravstvene grožnje, vendar ne dovolj. Predstavnici mladih sta povedali, da so bili mladi v času pandemije soočeni z omejitvami in se posledično niso mogli dovolj razvijati, sedaj pa so glede zdravja bolj optimistični. Zelo jih sicer skrbi možnost udejanjanje zdravega življenjskega sloga, pri čemer opozarjajo na to, da zdrava hrana ne bi smela biti tako draga in s tem nedostopna. Skupaj so ugotovili, da na področju duševnih bolezni ne sme biti tabujev, da je potreben boljši dostop do zdravstvenih storitev in boljša preventiva.

Belgijski minister za zdravje in socialne zadeve je predstavil tudi prioritete belgijskega predsedstva Svetu EU, ki poteka pod sloganom "Evropa, ki skrbi, se pripravlja in varuje", v okviru katerega so obravnavana številna področja zdravstvene politike, za katera bi bilo treba okrepiti sodelovanje na ravni EU.

Regionalni direktor Svetovne zdravstvene organizacije (SZO) za Evropo dr. Hans Henri P. Kluge se je kot ključni govorec posvetil skrbi za zdravstvene kadre. Izpostavil je izziv multimorbidnosti v družbi, saj ima 50 odstotkov starejših od 45 let kronično multimorbidnost. Ta vključuje različne krize, in sicer na področju duševnega zdravja zdravnikov, izobraževanja, enakosti spolov, finančnega vlaganja in neenakosti. Predstavil je dobre prakse, ki so bile razvite s pomočjo SZO (na primer na Švedskem).

V nadaljevanju konference so potekale delavnice o zdravstveni delovni sili, oskrbi z zdravili, pripravljenosti na izredne razmere, zdravem življenjskem slogu in vlaganju v zdravje. Dogodek se je zaključil z ministrsko razpravo o prihodnji evropski zdravstveni agendi.

Slovenijo je na konferenci zastopal državni sekretar na Ministrstvu za zdravje mag. Denis Kordež, ki je aktivno sodeloval v dveh panelnih razpravah, in sicer na delavnici o vlaganju v zdravje in na ministrskem panelu o prihodnosti evropske zdravstvene agende.

Na delavnici o vlaganju v zdravje so predstavniki Belgije, Slovenije in Avstrije predstavili projekt vozlišča (»hub«) EU za zdravje, ki poteka ob podpori instrumenta EU za tehnično podporo. Državni sekretar Kordež je poudaril, da je naša ambicija izboljšati obstoječe in razviti tudi nove mehanizme finančne in tehnične pomoči, ki bodo na voljo državam članicam pri preoblikovanju ali krepitvi zdravstvenih sistemov, da bi se uspešno spoprijele z današnjimi in prihodnjimi izzivi.

Na zaključnem plenarnem zasedanju, ki ga je moderiral belgijski minister za zdravje, je državni sekretar Kordež opozoril, da morajo biti vsebine, obravnavane na konferenci, prioriteta za Evropsko komisijo v novem mandatu in prihodnja predsedstva Sveta EU. Pri tem je spomnil na nujnost priprave strategije EU glede zdravstvenih kadrov. Prav tako je treba ustrezno nasloviti nenalezljive bolezni in nadaljevati delo na področju boja proti mikrobni odpornosti po načelu »eno zdravje« ter obravnavati kritična zdravila in mehanizem prostovoljne solidarnosti. Omenjena področja so naslovili tudi drugi panelni govorci.

Državni sekretar je predstavil tudi izkušnje iz časa pandemije COVID-19, ki so pokazale, da je zdravje temeljna vrednota. Zato bi bilo treba v prihodnosti na svetovni in na ravni EU posebno pozornost nameniti preprečevanju, pripravljenosti in odzivanju na nevarnosti za zdravje ter zagotoviti, da zdravje še naprej ostane visoko na dnevnem redu EU.

Rezultati konference bodo služili kot prispevek za Neformalno zasedanje ministrov za zdravje 23. in 24. aprila 2024 v Bruslju.