Stanovanjski zakon, Resolucija o nacionalnem stanovanjskem programu, sprejeta leta 2015, in na vladi potrjena Poslovna politika Stanovanjskega sklada Republike Slovenije 2021-2025 skladu ne prepovedujejo gradnje in oddajanja stanovanj po stroškovni najemnini. Politika gradnje teh stanovanj tudi ni nova. Stanovanja, za katera se obračunava stroškovno najemnino, se je v državi namreč začelo graditi leta 2010, pet let pred nastopom direktorske funkcije Črtomirja Remca. Ob njegovem prevzemu vodenja sklada je bilo tako javnih najemnih stanovanj s stroškovno najemnino sicer približno 450.

Ob tem na Ministrstvu za solidarno prihodnost poudarjamo, da si od same vzpostavitve prizadevamo, da bi stanovanjski skladi, tako republiški kot lokalni, najemnikom zaračunavali zgolj neprofitno najemnino, ki jo razumemo kot enega od temeljev socialne politike.

Zavedamo pa se tudi, da primernih pogojev, ki bi to omogočali, ni. Vsa stanovanja, ki jih je Stanovanjski sklad Republike Slovenije zgradil, so bila financirana iz lastnih sredstev in posojil – za slednje, če jih je želel dobiti, je moral svoje projekte ekonomsko upravičiti, kar je lahko dosegel zgolj z napovedjo stroškovne najemnine. To je predvsem neposredna posledica tega, da država do sedaj, do mandata aktualne vlade in začetka delovanja Ministrstva za solidarno prihodnost, ni izdatno vlagala v delovanje stanovanjskega sklada. Ta je zato moral za svoje delovanje močneje zasledovati ekonomsko logiko.

Lanskoletni ukrep ministrstva z dokapitalizacijo sklada s 25,5 milijona evrov je bil prvi korak v smer krepitve javne, od trga neodvisne službe, ki je posledično že vodila v ustrezno znižanje najemnine pri novih projektih stanovanjskega sklada. Enak znesek bo ministrstvo skladu zagotovilo tudi v letošnjem in prihodnjem letu ter s tem prispevalo h krepitvi javne najemne mreže in dostopnosti stanovanj.

Na Ministrstvu za solidarno prihodnost se sicer strinjamo, da je delovanje na področju javnega najemnega trga neusklajeno, kar je neposredna posledica odsotnosti državne javne stanovanjske politike od osamosvojitve naprej. Zato se zavzemamo za vzpostavitev državnega sistemskega vira financiranja javne stanovanjske gradnje ter ureditev področja neprofitnih stanovanj – tako pri določanju najemnin kot tudi pri dodeljevanju stanovanj. Na ta način bomo tudi vzpostavili pogoje za enotno delovanje javnih skladov, okrepili javno gradnjo in zagotovili njeno razvojno naravnanost.