Vlada je sprejela predlog novele Zakona o obveznih zavarovanjih v prometu, ki temelji na novi zakonodaji Evropske unije o zavarovanju avtomobilske odgovornosti, zagotavljamo večje varstvo oškodovancev v primeru nesreč in v primeru insolventnosti zavarovalnic. S spremembami direktive je prišlo do posodobitve opredelitve pojma vozil, za katera je treba skleniti obvezno zavarovanje avtomobilske odgovornosti. 

Predlog novele Zakona o trgu finančnih instrumentov v slovenski pravni red prenaša zadnje spremembe evropske direktive o trgih finančnih instrumentov, na podlagi katerih smo opredelitev finančnih instrumentov razširili še na tiste, izdane na podlagi tehnologije razpršene evidence. Širitev opredelitve finančnih instrumentov na tiste, ki so izdani na podlagi tehnologije razpršene evidence, določa evropska uredba o pilotni ureditvi za tržne infrastrukture na podlagi tehnologije razpršene evidence. Uporaba te tehnologije lahko pospeši in združi trgovanje in poravnavo na skoraj realni čas ter omogoči združitev trgovalnih in potrgovalnih storitev in dejavnosti. 

Vlada je med drugim sprejela tudi novelo Zakona o pomoči gospodarstvu za omilitev posledic energetske krize, s katero določa nov rok za izplačilo zadržanih sredstev v višini 20 odstotkov višine pomoči oziroma razlike do skupne višine pomoči, do katere je upravičen upravičenec, skladno 16. členom zakona. Zaradi zahtevnosti pregledov namreč ni bilo možno pregledati vseh vlog do zakonsko določenega roka, to je do 28. februarja 2024. Novi, dodatni rok za izplačilo zadržanih sredstev je 31. avgust 2024.

Določila je tudi besedilo predloga Zakona o spremembi Zakona o sistemu plač v javnem sektorju, ki vsebuje spremembo Priloge 1, s katero se povišuje vrednost plačnih razredov plačne lestvice za 3,36 odstotka, in sicer na podlagi objave Statističnega urada o podatku rasti cen življenjskih potrebščin z 29. decembra 2023. Omenjena sprememba zakona pomeni realizacijo 1. točke Dogovora, s tem pa je realizirana tudi obveznost pogajanj o usklajevanju vrednosti plačnih razredov plačne lestvice iz 5. člena Zakona o sistemu plač v javnem sektorju za leto 2024.

Sprejela je Strategijo na področju priseljevanja, ki priseljevanje obravnava kot splošen in stalen družbeni pojav, prepoznava razvojni potencial priseljevanja ter spoštovanje temeljnih človekovih pravic in dostojanstva kot osnovno vodilo pri obravnavi priseljevanja. 

Vlada je sprejela predlog Resolucije o dolgoročni miroljubni rabi jedrske energije v Sloveniji »Jedrska energija za prihodnost Slovenije«. Resolucija podaja ključne cilje in politične usmeritve za vključitev dolgoročne miroljubne rabe jedrske energije v energetsko, raziskovalno, visokošolsko in druge nacionalne strategije, predvsem pa za dolgoročno in varno obratovanje obstoječih jedrskih objektov ter vzpostavitev odprtega in transparentnega dialoga z vsemi deležniki. Namen resolucije je zagotoviti okvir s smernicami za dolgoročno miroljubno rabo jedrske energije v Republiki Sloveniji. Resolucija zavezuje k transparentnemu, jasnemu in vključujočemu procesu oblikovanja zakonodaje in politike miroljubne rabe jedrske energije, ki temelji na izkušnjah, znanstvenih raziskavah, varnostnih standardih ter podpori javnosti. Hkrati prepoznava potrebo po posodobitvi delujočega jedrskega programa z vključitvijo vseh deležnikov, tudi inštitucij šolskega sistema, raziskovalnih organizacij, regulatorja, investitorjev, gospodarstva, nevladnih organizacij ter splošne javnosti z namenom pospešitve priprav novih jedrskih investicij. Resolucija bo podlaga za kvalitetno in informirano odločanje na referendumu.

Izdala je tudi Uredbo o podrobnejših pravilih urejanja prostora za umeščanje fotonapetostnih naprav in sprejemnikov sončne energije. Podrobnejša pravila urejanja prostora za umeščanje in postavitev fotonapetostnih naprav in sprejemnikov sončne energije se uporabljajo neposredno pri dovoljevanju in izvajanju posegov v prostor. Umeščanje fotonapetostnih naprav je dopustno tudi na nepozidanih stavbnih zemljiščih, ki so namenjena poslovnim dejavnostim, vse dokler se ne izvede gradnja. V letu 2022 je bilo v sistem priključenih 12.698 sončnih elektrarn skupne moči 227,6 MW, v letu 2023 pa je bilo priključenih 18.034 sončnih elektrarn skupne moči 411,8 MW. Skupno je na dan 31. december 2023 v sistemu 49.092 sončnih elektrarn v skupni moči 1.104,5 MW (to so individualne sončne samooskrbe elektrarne, skupnostne sončne samooskrbe elektrarne ter sončne elektrarne z merjeno električno energijo). V Programu evropske kohezijske politike za obdobje 2021- 2027 je namenjenih 60 milijonov evrov za proizvodnjo električne energije iz sončne energije. Sprejeta uredba bo pripomogla k lažjemu koriščenju teh spodbud in povečanju obnovljivih virov energije v Sloveniji.