Z geslom Doma v Evropi – varni v Natu smo državljani Republike Slovenije 23. marca 2003 z veliko večino sprejeli odločitev za vstop Slovenije v Nato in Evropsko unijo. Slovenija je tako pred 20 leti, 29. marca 2004, postala članica Severnoatlantskega zavezništva, 1. maja 2004 pa tudi članica Evropske unije, je na otvoritvi razstave v Pivki poudarila direktorica Urada vlade za komuniciranje Petra Bezjak Cirman.

Stabilno varnostno in politično okolje

Bezjak Cirmanova je poudarila, da nam je vključitev v Nato zagotovila stabilno varnostno in politično okolje, slovenski vojski pa nove možnosti delovanja, saj je lahko Slovenija v tem obdobju sodelovala v različnih misijah in mednarodnih operacijah. Sodelovanje v teh operacijah je izraz našega zavezništva in solidarnosti z ostalimi članicami ter predstavlja pomemben del našega prispevka h globalni stabilnosti.

Slovenci in Slovenska vojska sodelujejo v mirovnih operacijah v tujini že mnogo let. V Natu smo po odstotku naših vojakov, ki so na teh operacijah, v samem vrhu. To vedo tudi naši partnerji v Natu. Slovenija je na poti modernizacije in tudi dviga obrambnih izdatkov. Spomnimo se, da še nekaj let nazaj velika večina Nato zaveznic ni namenjala dveh odstotkov za obrambo, pa je dodal državni sekretar Damir Črnčec.

Slovenija - kredibilna in konstruktivna članica

Dvojni jubilej zveze Nato se je Parku vojaške zgodovine iz Pivke zdela pomembna obletnica, ki jo je vredno predstaviti, je ob odprtju razstave povedal direktor parka Janko Boštjančič. Zato so pripravili fotografsko razstavo na zunanjih nosilcih. Obiskovalcem muzeja bo na ogled leto dni, saj Boštjančič meni, da Slovenci premalo poznamo Nato, zato so predstavili dejstva in podatke o zvezi ter slovensko pot v to zavezništvo.

Danes, ko na pragu Evropske unije divja vojna, je še toliko bolj pomembno, da je Slovenija kredibilna in konstruktivna članica, kar jasno prikaže tudi razstava. Je odličen pregled našega dosedanjega delovanja v Natu in – ja, lahko smo ponosni na naše vojake! Hkrati pa naj bo sprehod po razstavi tudi priložnost za razmislek o izzivih prihodnosti. Del teh razmislekov naj vključuje tudi širok pogled na reševanje konfliktov, vse politične, diplomatske, gospodarske in druge nevojaške poti za doseganje svetovnega miru. Kajti ko razmišljamo o prihodnosti, nikoli ne pozabimo na mir, je ob otvoritvi še poudarila Bezjak Cirmanova.