Vlada je z rebalansom državnega proračuna po lanskih poplavah zagotovila obsežna sredstva za blaženje posledic naravne ujme in obnovo. Med drugim je občinam zagotovila predplačila za ocenjeno škodo, ki jih občine še niso v celoti porabile, zato se to pozitivno izkazuje v rezultatu celotnega sektorja država.

Zaradi poplav je bilo nekoliko upočasnjeno tudi črpanje evropskih sredstev, neporabljenih pa je ostalo tudi nekaj sredstev, povezanih s covidom-19 in energetsko draginjo, na kar je morala država kljub umiritvi razmer ostati pozorna in je morala načrtovati ustrezna sredstva v rezervi. Neporabljenih sredstev država ni potrošila za nenujne ukrepe, ampak je pustila neporabljene.

K nižjemu primanjkljaju so med drugim prispevali tudi presežki javnih zavodov in agencij ter pozitiven saldo proračunskih skladov, med katerimi je tudi sklad za izvajanje Načrta za okrevanje in odpornost. Ti skladi skupaj razpolagajo s približno milijardo evrov sredstev. Ko bodo omenjeni presežki in sredstva porabljeni, se bo to odrazilo pri saldu javnih financ.

Ob tem znova poudarjamo, da je javnofinančno načrtovanje zahtevna naloga, predvsem zaradi številnih izzivov in negotovosti, s katerimi se soočajo države, v zadnjem času predvsem z geopolitičnimi tveganji, dodaten izziv za Slovenijo pa predstavlja financiranje obnove in razvoja po lanskih poplavah. Države morajo zato predvideti dovolj sredstev za naslavljanje teh izzivov, natančno načrtovanje izdatkov pa je zato dodatno oteženo.