Mednarodna vaja INEX-6 je šesta vaja pod okriljem OECD NEA in je pomembna za krepitev strokovnih znanj in izmenjavo izkušenj na mednarodni ravni. Vaja je bila namreč z istim scenarijem organizirana v vseh državah članicah, interpretacija zaključkov vaj pa bo omogočila primerjavo obstoječih ureditev po državah, identifikacijo skupnih izzivov in izmenjavo dobrih praks. V Sloveniji je vajo organizirala in vodila URSJV.

Vaja je vključevala kompleksen scenarij, ki je obravnaval obdobje okrevanja po jedrski ali radiološki nesreči, to je predvidene ukrepe države, lokalnih skupnosti in pristojnih organov in organizacij eno leto po koncu jedrske nesreče. S takšnim scenarijem je bila ta vaja izrazito netipična glede na večino vaj na tem področju, a zato še toliko bolj pomembna, saj nas izkušnje po jedrski nesreči v Fukušimi, pa tudi izkušnje drugih velikih nesreč, kot na primer po lanskih poplavah učijo, da ni pomemben samo učinkovit in pravilen odziv med samo nesrečo, ampak tudi učinkovito in pravilno ukrepanje ob sanaciji.

Vaja je potekala v mesecu marcu na sedežu URSJV v obliki štirih omiznih vaj, na katerih so bili obravnavani štirje vidiki: vplivi na zdravje, varna hrana, sanacija in dekontaminacija ter ravnanje z radioaktivnimi odpadki. Na vaji je skupaj sodelovalo okoli 60 udeležencev iz naslednjih organizacij, tako iz državne kot tudi z lokalne ravni:

• Agencija za radioaktivne odpadke,
• Ekološki laboratorij z mobilno enoto Instituta »Jožef Stefan«,
• Ministrstvo za finance,
• Ministrstvo za infrastrukturo,
• Ministrstvo za naravne vire in prostor,
• Ministrstvo za okolje, podnebje in energijo,
• Ministrstvo za zdravje in Nacionalni inštitut za javno zdravje,
• Nuklearna elektrarna Krško,
• Občina Krško,
• Uprava za jedrsko varnost,
• Uprava za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin,
• Uprava za varstvo pred sevanji,
• Uprava za zaščito in reševanje in
• Zavod za varstvo pri delu.

Na podlagi zaključkov in ugotovitev vaje bo pripravljena temeljita analiza s predlogi za izboljšanje nacionalnega sistema pripravljenosti in odziva na jedrske in radiološke nesreče. Sodelovanje tako številnih relevantnih organizacij, njihovih strokovnjakov in odločevalcev ter izvedba vaje na tako visoki ravni utrjujeta ugled Slovenije tudi v mednarodni skupnosti, ki skrbi za strokovne podlage in smernice, s katerimi se zagotavlja varnost in učinkovit odziv na tovrstne nesreče na mednarodnem nivoju.