Ob odprtju parka je dr. Nataša Bratina, vršilka dolžnosti generalne direktorice Direktorata za prostor in graditev na Ministrstvu za naravne vire in prostor, poudarila, »da se ministrstvo s področjem urbanega razvoja in zelenih odprtih prostorov mest, ki se povezujejo v zeleni sistem mest in tako imenovano zeleno infrastrukturo mest, intenzivno ukvarja, saj pripravlja strokovna izhodišča in usmeritve za načrtovanje ter omogoča sofinanciranje vsebin.«

S projektom obnove Rafutskega parka, kateremu je bila preko Ministrstva za naravne vire in prostor (MNVP) dodeljena podpora evropskih kohezijskih sredstev in nacionalnih sredstev v višini 1,4 milijona evrov, se je zaključilo ponovno oživljanje parka. Park s svojo impresivno zbirko več kot 140 rastlinskih vrst, dreves in grmovnic, služi kot pomemben vir za študije in raziskovanja v okviru ohranjanja narave in trajnostnih urbanih politik. Predstavlja odličen primer prepletanja znanja, ohranjanja narave in biotske raznovrstnosti, varstva kulturne dediščine in javnega ozaveščanja.

»Projekt ima s prenovo degradiranega območja, krepitvijo izjemne prostorske identitete in vzpostavitvijo javno dostopnih zelenih površin tudi dolgoročne vplive na urbani razvoj mesta Nova Gorica in višjo kakovost bivanja ter večanje odpornosti mesta na podnebne spremembe. V prihodnosti si na ministrstvu želimo še več takih in podobnih projektov, ki naslavljajo izboljšanje obstoječe zelene infrastrukture, s katerimi dosegamo cilje, zastavljene v Strategiji prostorskega razvoja Slovenije 2050. Tudi v novem kohezijskem obdobju 2021–2027 bodo razvoju območja Rafutskega parka namenjena sredstva. Verjamemo, da bomo s tem zagotovili učinkovito rabo prostora in hkrati pripomogli k uspešni izpeljavi projekta evropska prestolnica kulture,« je ob slovesnosti povedala dr. Bratina.

Z obnovo oziroma ureditvijo Rafutskega parka, ki predstavlja naravno vrednoto državnega pomena ter kulturno in vrtno-arhitekturno dediščino, je Mestna občina Nova Gorica dosegla izpolnitev osnovnega cilja kohezijsko definiranega ukrepa in sicer revitalizacijo degradiranega urbanega območja. Gre za rezultat dobrega sodelovanja med občino, Ministrstvom za kulturo ter Ministrstvom za naravne vire in prostor, saj, kot je še poudarila Bratina, le s skupnim znanjem, vedenjem in dejanji lahko najučinkoviteje dosežemo zastavljene cilje.

MNVP je s sredstvi evropske kohezijske politike v obdobju 2014–2020 podprlo projekte urbane prenove s ciljem reaktivacije prostih in slabo izkoriščenih obstoječih površin v mestih. S tem se je prednostno usmerjalo v cilj zmanjšanja poseganj na nova zemljišča, hkrati pa spodbujalo izkoriščanje notranjih potencialov odprtega prostora mestnih območij. Rafutski park ne le ohranjanja izjemni odprti prostor mesta ampak simbolizira tudi skupno zavezanost trajnostnemu razvoju, izboljšanju kakovosti bivalnega okolja in ohranjanju narave ter varstvu kulturne dediščine.

Evropska sredstva za projekte za oživljanje mest in zelene infrastrukture v mestih so zagotovljena tudi v novem obdobju evropske kohezijske politike 2021–2027. Z mehanizmoma celostnih teritorialnih naložb in dogovorom za razvoj regij bodo podprti ukrepi za prenovo in oživljanje praznih ter nezadostno izkoriščenih stavb v javnem interesu, za prenovo kulturne dediščine v mestih, za prenovo ter vzpostavitev novih javnih prostorov ter ukrepi za ozelenjevanje mest z zagotavljanjem nove ali izboljšanjem obstoječe zelene infrastrukture. 29. marca 2024 je bil objavljen razpis oziroma povabilo za sofinanciranje projektov v 12 razvojnih regijah in eno od vsebinskih področij je tudi zelena infrastruktura – z namenom spodbujanja obnove ali vzpostavitve novih odprtih zelenih površin.