Prvi obrisi lastne slovenske geodetske službe so se pojavili leta 1944, s čimer so se pričele uresničevati dolgoletne želje slovenskih geodetov.

Seveda pa se geodezija na Slovenskem ni začela pred 80 leti, saj je bila vrsta geodetskih del na Slovenskem opravljena s katastrsko izmero v nekdanji Avstro-Ogrski, izmerjene so bile triangulacijske mreže ter topografsko natančno izrisani vsem še kako znani Valvasorjevi zemljevidi. Lahko rečemo, da se je moderna geodezija, in z njo poklic geodeta, začela razvijati v 18. stoletju, njeni zametki pa segajo v čas 2000 let pred našim štetjem k Babiloncem in Egipčanom.

Danes geodetska služba odgovarja na številne izzive sodobne družbe, ki so povezani z  upravljanjem prostora ter lokacijskim umeščanjem vseh človekovih želja in potreb v prostor.

Naloge državne geodetske službe že vrsto let več kot uspešno opravlja Geodetska uprava Republike Slovenije, ki skrbi za obširne zbirke podatkov na področju državnega koordinatnega, kartografskega in topografskega sistema, na področju državnega sistema nepremičnin in vrednosti, državne meje, prostorskih enot in hišnih številk. Na področju topografskih in kartografskih kart za potrebe obrambe države sodelujemo z Ministrstvom za obrambo. Pri opravljanju določenih razvojnih in strokovno‑tehničnih nalog smo močno povezani z Geodetskim inštitutom ter vedno bolj z lokalnimi skupnostmi, ki so nosilke nalog lokalne geodetske službe.

Slavnostna govorka na včerajšnji slavnostni akademiji je bila predsednica Državnega zbora mag. Urška Klakočar Zupančič, ki je izpostavila pomembnost geodetske službe z vidika države in državljanov, predvsem pri zavarovanju osebne lastnine: ''Spoštovani geodeti, v rokah imate najmočnejše orodje proti negotovosti in strahu prihodnosti, to je vaša trdna miselnost, vaša strokovnost, vaš odnos do etike in vrednot. S tem, ko sledite visokim standardom na področju geodezije, integriteti in poštenosti pri vseh vidikih vašega dela, bistveno pripomorete k zaščiti ugleda poklica geodeta, ohranjanju zaupanja med geodeti, državljani ter zagotavljate svetlo prihodnost pri nadaljnji razdelitvi in delitvi Zemlje, ki ni popolna krogla.''

Zbrane sta nagovorila še svetovalec predsednice Republike Slovenije za evropske zadeve dr. Zoran Stančič in minister za naravne vire in prostor Jože Novak, ki je pohvalil delo geodetske službe: ''Vsi skupaj smo lahko ponosni na dosežke geodetske službe skozi vsa ta leta, na novosti in inovacije, ki ste jih vpeljali, na tehnološki napredek, ki ste ga omogočili, ter na vašo sposobnost prilagajanja in odzivanja na nove izzive, s katerimi se soočamo v vse bolj kompleksnem in dinamičnem svetu.''

Vršilec dolžnosti  generalnega direktorja Geodetske uprave Tomaž Petek je na kratko povzel zgodovino razvoja geodetske službe v Sloveniji ter poudaril, da smo geodezija predvsem ljudje ter se ozrl tudi v prihodnost: ''Pomembno je, da tudi v prihodnosti ohranjamo visoke standarde strokovnosti, integritete in znanja, ki so značilni za geodetsko službo in za poklic geodeta. Hkrati pa moramo biti odprti za spremembe, fleksibilni v prilagajanju novim tehnologijam in potrebam družbe. Skupaj smo graditelji boljše, bolj povezane in trajnostne prihodnosti za vse nas.''

Z obiskom nas je počastil tudi minister za javno upravo mag. Franc Props ter predstavniki in direktorji direktoratov Ministrstva za naravne vire in prostor, Ministrstva za okolje, podnebje in energijo, Ministrstva za finance ter Ministrstva za kohezijo in regionalni razvoj.

Dogodka se je udeležilo dvesto povabljencev iz različnih organizacij, ki so tako ali drugače povezane z geodetsko službo. Predstavniki Zveze geodetov Slovenije, Inženirske zbornice Slovenije, Tehniškega muzeja Slovenije, Statističnega urada, Arhiva Republike Slovenije, Slovenske akademije znanosti in umetnosti (SAZU), Ministrstva za kohezijo in regionalni razvoj, Fakultete za gradbeništvo in geodezijo. Med udeleženci so bili tudi predstavniki združenja ravnateljev, Društva sodnih izvedencev in cenilcev geodetske stroke Slovenije ter Gospodarsko interesnega združenja geodetskih izvajalcev.

Dogodek, ki smo ga poimenovali Zemlja ni popolna krogla, je udeležence popeljal v zgodbo o obliki Zemlje, ki se z vesolja zdi okrogla, a je v resnici bolj podobna elipsoidu. Vendar tudi elipsoid ne opisuje ustrezno Zemljine edinstvene in nenehno spreminjajoče se oblike. Premer našega planeta se na ekvatorju izboči zaradi sile vrtenja. Gore, ki se dvigajo skoraj 10.000 metrov v višino in oceanski jarki, ki segajo v globino več kot 10.000 metrov, dodatno izkrivljajo obliko Zemlje. Najboljši prikaz fizičnega modela Zemlje je geoid. Geoid je ploskev, ki je v vsaki točki pravokotna na vektor sile teže in sovpada s srednjim nivojem morske gladine. Za lažjo predstavo je bil na dogodku na ogled fizični 3D model geoida in svetlobni prikaz v obliki holograma. Ob tej priložnosti je bil premierno predstavljen tudi kratek film o geodeziji.