Ob zaključku 55. zasedanja Sveta ZN za človekove pravice sprejeti resoluciji na sopobudo Slovenije
Svet je med drugim sprejel resolucije o stanju človekovih pravic v Ukrajini, na okupiranih palestinskih ozemljih, v Belorusiji, Siriji, Iranu, Mjanmaru, Demokratični ljudski republiki Koreji, Maliju in Južnem Sudanu.
Na zasedanju, ki se je začelo 26. februarja 2024, so države obravnavale širok spekter vprašanj, med njimi tudi stanje človekovih pravic v Ukrajini, v Belorusiji, Siriji, Iranu, Mjanmaru, Demokratični ljudski republiki Koreji, Maliju ter Južnem Sudanu. Zasedanje je še posebej zaznamoval konflikt na Bližnjem vzhodu, vključno s kršitvami človekovih pravic v Gazi in na Zahodnem bregu. Slovenija je med zasedanjem na različne načine podprla prizadevanja za obravnavo palestinskega vprašanja, vključno s kosponzorstvom resolucij o stanju človekovih pravic na okupiranih palestinskih ozemljih. Druga obletnica ruske invazije na Ukrajino, deseta obletnica priključitve Krimskega polotoka, smrt Alekseja Navalnega kot tudi predsedniške volitve v Rusiji so prav tako pomembno vplivale na dinamiko tokratnega zasedanja. Pozdravljamo odločitev Sveta o podaljšanju mandata neodvisne mednarodne preiskovalne komisije za Ukrajino.
Predstavniki slovenske delegacije so aktivno sodelovali na različnih razpravah in v posvetovanjih o resolucijah. Ob začetku zasedanja pa je Svet v video sporočilu nagovorila tudi ministrica za zunanje in evropske zadeve Tanja Fajon. V okviru letne panelne razprave o otrokovih pravicah je v imenu slovenskih otrok spregovoril predstavnik Otroškega parlamenta Slovenije.
Slovenija je s skupinama držav vložila resolucijo o podaljšanju mandata posebnega poročevalca o pravici do čistega, zdravega in trajnostnega okolja ter resolucijo o pravicah manjšin. Obe resoluciji sta bili sprejeti soglasno, kar potrjuje močan angažma ter povezovalno vlogo Slovenije v Svetu.
Slovenija je na zasedanju nastopila v razpravah z visokim komisarjem Organizacije združenih narodov (OZN) za človekove pravice ter na temo okolja, manjšin, zagovornikov človekovih pravic in otrok v oboroženih spopadih. Na letni panelni razpravi o pravicah invalidov ter na panelu na visoki ravni o polnem in učinkovitem vključevanju oseb z invalidnostmi v družbo je Slovenija nastopala v vlogi predsedujoče Odboru Ottawske konvencije za pomoč žrtvam. V imenu Avstrije, Lihtenštajna in Švice smo pozvali k preprečevanju nasilja nad otroki ter skupaj z Avstrijo in Hrvaško k izboljšanju položaja oseb z invalidnostmi.
Prav tako je Slovenija v več svojih nastopih opozorila na stanje človekovih pravic na posameznih geografskih območjih, med drugim na okupiranih palestinskih ozemljih, v Afganistanu, Iranu, Ukrajini, Južnem Sudanu, Srednjeafriški republiki, Demokratični republiki Kongo, Maliju, Sudanu, Mjanmaru ter na Haitiju.
Ob robu zasedanja je Slovenija soorganizirala stranski dogodek na visoki ravni o enaki zastopanosti spolov na vodstvenih položajih Združenih narodov za učinkovit in vključujoč multilateralni sistem ter dogodek na temo pravice do čistega, zdravega in trajnostnega okolja. Gostila je srečanje veleposlanikov neformalne skupine prijateljev otrokovih pravic s posebno predstavnico generalnega sekretarja OZN za preprečevanje nasilja nad otroki. Skupini Slovenija so-predseduje skupaj z Nemčijo in šteje že več kot petdeset držav.