Teme zadnjih let so segale od spodbujanja splošnega zdravstvenega varstva do osredotočanja na posebne zdravstvene izzive, kot so duševno zdravje, skrb za matere in otroke, podnebne spremembe in nalezljive bolezni. Te teme veljajo kot poziv vladam, organizacijam in posameznikom k ukrepanju, obravnavi perečih zdravstvenih vprašanj in k prizadevanju za doseganje zdravja za vse. Tema svetovnega dneva zdravja 2024 je »Moje zdravje, moja pravica«. Letošnja tema je bila izbrana v luči zavzemanja za pravico vsakogar do dostopa do kakovostnih zdravstvenih storitev, izobraževanja in informacij, pa tudi za pravico do čiste pitne vode, čistega zraka, kakovostne prehrane, stanovanja, dostojnih delovnih in okoljskih razmer ter pravico do nediskriminacije [1].

Zdravje različnim ljudem pomeni različne stvari in lahko vključuje različne vidike, od mišično-skeletnega zdravja, duševnega in duhovnega zdravja, odsotnosti pogostih kroničnih nenalezljivih bolezni do različnih družbenih in vsakodnevnih vidikov kakovosti življenja [2].

Zdravje družbe je poleg večje enakosti med prebivalci eno od najpomembnejših meril napredka države. V ožjem pomenu je za zdravo prebivalstvo na prvem mestu udejanjanje zdravega življenjskega sloga. V širšem pomenu pa je za udejanjanje zdravega življenjskega sloga potreben ustrezen gospodarski razvoj, ki omogoča boljše življenjske razmere, izobraževanje in ozaveščenost ljudi o zdravju, boljši dostop do preventivnih ukrepov, zdravstvenih storitev in zdravljenja.

Zdrava življenjska doba in dolgo življenje, kot najožja vidika zdravja, sta zlasti odvisna od zdravega načina življenja in čistega okolja. Pogosto omenjeni vpliv dednosti kot priročni izgovor za naše zdravstvene težave pri tem že zdaleč ni odločilen [3–8]. Z zdravim in aktivnim načinom življenja, ki vključuje zdravo prehrano, odsotnost kajenja, omejen vnos alkohola in izogibanje različnim okoljskim onesnaževalcem, lahko nadvse učinkovito zmanjšamo pojavnost pogostih kroničnih bolezni (bolezni srca in žilja, sladkorna bolezen tipa 2, rak) za 80–90 % [6, 9] in prezgodnjo smrt za do 70 % [10]. Delež dednosti pri debelosti znaša 30–55 % [11].

Izredno pomembno je zavedanje, da imamo veliko zmožnosti oziroma možnosti za izboljšanje zdravja. Rezultati velike evropske raziskave, ki je vključevala tudi Slovenijo, so pokazali, da manj kot 5 % Slovencev izvaja zdrav način življenja [12]. Zdravo se prehranjuje le 10 % odraslih Slovenk in Slovencev [13–17]. Ti podatki so skladni z zdravstvenim stanjem Slovencev. V Sloveniji se 60 % odraslih in 75 % starejših odraslih spoprijema s čezmerno telesno maso ali z debelostjo [14]. Delež otrok z debelostjo se je v zadnjih tridesetih letih potrojil, medtem ko se je delež otrok s čezmerno telesno maso podvojil  [18]. Med letoma 1989 in 2019 se je delež podkožnega maščevja (namesto mišične mase) povečal pri otrocih vseh starostnih skupin in spolov [19]. Ti podatki so še posebej skrb vzbujajoči, saj poznamo več kot petdeset z debelostjo povezanih bolezni, ki še povečujejo breme debelosti na svetovni ravni [20]. Razumeti je treba, da debelost ni benigno stanje in da je povezana s številnimi kroničnimi boleznimi [21]. Tudi pogosto oglaševana tako imenovana metabolično oziroma presnovno 'zdrava debelost' ne obstaja. Debelost pomeni povečano tveganje nastanka pogostih kroničnih bolezni [22]. Poleg čezmerne telesne mase in debelosti, ki je med glavnimi javnozdravstvenimi izzivi, se v Sloveniji 211.000 odraslih spoprijema s sladkorno boleznijo tipa 2 [23]. Poleg tega vsako leto za rakom zboli približno 14.000 oseb [24], medtem ko je 33 % vseh smrti v Sloveniji posledica bolezni srca in žilja [25].

Informacija o dobrodejnem učinku zdravega življenjskega sloga nas lahko opogumlja, saj pomeni, da nam ni treba živeti v strahu, da bomo žrtve bodisi pogostih nenalezljivih kroničnih bolezni, kot so debelost, sladkorna bolezen tipa 2, bolezni srca in žilja, bodisi nevrodegenerativnih bolezni, nekaterih avtoimunskih bolezni, depresije in drugih. Zdravo prehranjevanje, redna telesna dejavnost, normalna telesna masa, ustrezna kakovost spanja, zdravi medosebni odnosi, zmanjševanje stresa in na splošno zdrav način življenja in izogibanje okoljskim onesnaževalcem so dejavniki, ki povečajo verjetnost za zdravje in daljše življenje [26–28].

Čeprav so informacije za sprejemanje ozaveščenih odločitev pomembne, je še pomembnejša politična volja, ki skupaj z različnimi interesnimi skupinami odločilno vpliva na razmere za soustvarjanje spodbudnega okolja in pričakovanih oblik vedenja, in le tako se lahko zgodi potreben premik v sistemu za varstvo zdravja in okolja.

Viri

1. World Health Organization World Health Day 2024 Available online: https://www.who.int/campaigns/world-health-day/2024 (accessed on Apr 2, 2024).
2. van Druten, V.P.; Bartels, E.A.; van de Mheen, D.; de Vries, E.; Kerckhoffs, A.P.M.; Nahar-van Venrooij, L.M.W. Concepts of health in different contexts: a scoping review. BMC Health Serv. Res. 2022, 22, 389.
3. Graham Ruby, J.; Wright, K.M.; Rand, K.A.; Kermany, A.; Noto, K.; Curtis, D.; Varner, N.; Garrigan, D.; Slinkov, D.; Dorfman, I.; et al. Estimates of the Heritability of Human Longevity Are Substantially Inflated due to Assortative Mating. Genetics 2018, 210, 1109–1124.
4. Skytthe, A.; Pedersen, N.L.; Kaprio, J.; Stazi, M.A.; Hjelmborg, J.V.B.; Iachine, I.; Vaupel, J.W.; Christensen, K. Longevity studies in GenomEUtwin. Twin Res. 2003, 6, 448–454.
5. Lichtenstein, P.; Holm, N. V.; Verkasalo, P.K.; Iliadou, A.; Kaprio, J.; Koskenvuo, M.; Pukkala, E.; Skytthe, A.; Hemminki, K. Environmental and heritable factors in the causation of cancer--analyses of cohorts of twins from Sweden, Denmark, and Finland. N. Engl. J. Med. 2000, 343, 78–85.
6. Anand, P.; Kunnumakara, A.B.; Sundaram, C.; Harikumar, K.B.; Tharakan, S.T.; Lai, O.S.; Sung, B.; Aggarwal, B.B.; Aggarwal, B.B. Cancer is a Preventable Disease that Requires Major Lifestyle Changes. Pharm. Res. 2008, 25, 2097–2116.
7. Campbell, T.C. Cancer Prevention and Treatment by Wholistic Nutrition. J. Nat. Sci. 2017, 3, e448.
8. Kaplanis, J.; Gordon, A.; Shor, T.; Weissbrod, O.; Geiger, D.; Wahl, M.; Gershovits, M.; Markus, B.; Sheikh, M.; Gymrek, M.; et al. Quantitative analysis of population-scale family trees with millions of relatives. Science (80-. ). 2018, 360, 171–175.
9. Rippe, J.M. Lifestyle Strategies for Risk Factor Reduction, Prevention, and Treatment of Cardiovascular Disease. Am. J. Lifestyle Med. 2019, 13, 204–212.
10. Loef, M.; Walach, H. The combined effects of healthy lifestyle behaviors on all cause mortality: A systematic review and meta-analysis. Prev. Med. (Baltim). 2012, 55, 163–170.
11. Bouchard, C. Genetics of Obesity: What We Have Learned Over Decades of Research. Obesity 2021, 29, 802–820.
12. Marques, A.; Peralta, M.; Martins, J.; Loureiro, V.; Almanzar, P.C.; de Matos, M.G. Few European Adults are Living a Healthy Lifestyle. Am. J. Heal. Promot. 2019, 33, 391–398.
13. Lavriša, Ž.; Hristov, H.; Hribar, M.; Žmitek, K.; Kušar, A.; Koroušić Seljak, B.; Gregorič, M.; Blaznik, U.; Gregorič, N.; Zaletel, K.; et al. Dietary Intake and Status of Vitamin B12 in Slovenian Population. Nutrients 2022, 14, 334.
14. Seljak, B.K.; Valenčič, E.; Hristov, H.; Hribar, M.; Lavriša, Ž.; Kušar, A.; Žmitek, K.; Krušič, S.; Gregorič, M.; Blaznik, U.; et al. Inadequate Intake of Dietary Fibre in Adolescents, Adults, and Elderlies: Results of Slovenian Representative SI. Menu Study. Nutrients 2021, 13, 3826.
15. Pravst, I.; Lavriša, Ž.; Hribar, M.; Hristov, H.; Kvarantan, N.; Seljak, B.K.; Gregorič, M.; Blaznik, U.; Gregorič, N.; Zaletel, K.; et al. Dietary Intake of Folate and Assessment of the Folate Deficiency Prevalence in Slovenia Using Serum Biomarkers. Nutrients 2021, 13, 3860.
16. Hribar, M.; Hristov, H.; Lavriša, Ž.; Seljak, B.K.; Gregorič, M.; Blaznik, U.; Žmitek, K.; Pravst, I. Vitamin D Intake in Slovenian Adolescents, Adults, and the Elderly Population. Nutrients 2021, 13, 3528.
17. Lavriša, Ž.; Hristov, H.; Hribar, M.; Koroušić Seljak, B.; Gregorič, M.; Blaznik, U.; Zaletel, K.; Oblak, A.; Osredkar, J.; Kušar, A.; et al. Dietary Iron Intake and Biomarkers of Iron Status in Slovenian Population: Results of SI.Menu/Nutrihealth Study. Nutrients 2022, 14, 5144.
18. Sorić, M.; Jurak, G.; Đurić, S.; Kovač, M.; Strel, J.; Starc, G. Increasing trends in childhood overweight have mostly reversed: 30 years of continuous surveillance of Slovenian youth. Sci. Rep. 2020, 10, 11022.
19. Radulović, A.; Jurak, G.; Leskošek, B.; Starc, G.; Blagus, R. Secular trends in physical fitness of Slovenian boys and girls aged 7 to 15 years from 1989 to 2019: a population-based study. Sci. Rep. 2022, 12, 10495.
20. Leyden, E.; Hanson, P.; Halder, L.; Rout, L.; Cherry, I.; Shuttlewood, E.; Poole, D.; Loveder, M.; Abraham, J.; Kyrou, I.; et al. Older age does not influence the success of weight loss through the implementation of lifestyle modification. Clin. Endocrinol. (Oxf). 2020, 94, 204–209.
21. Delpino, F.M.; dos Santos Rodrigues, A.P.; Petarli, G.B.; Machado, K.P.; Flores, T.R.; Batista, S.R.; Nunes, B.P. Overweight, obesity and risk of multimorbidity: A systematic review and meta-analysis of longitudinal studies. Obes. Rev. 2023, 24, e13562.
22. Jakše, B.; Jakše, B.; Pinter, S. Metabolno zdrava debelost: benigno stanje, izjema ali mit? Šport 2017, 65, 59–64.
23. National Institute of Public Health Of Slovenia 14. november 2020 - Svetovni dan sladkorne bolezni | www.nijz.si Available online: https://www.nijz.si/sl/14-november-2020-svetovni-dan-sladkorne-bolezni (accessed on Oct 17, 2021).
24. European Cancer Inequalities Registry S L O V E N I A Country Cancer Profile 2023 European Cancer Inequalities Registry Available online: https://www.gov.si/assets/ministrstva/MZ/DOKUMENTI/DJZ-Preventiva-in-skrb-za-zdravje/nenalezljive-bolezni/DPOR-2022-2026/Country-Cancer-Profile-Slovenija-OECD-in-EK-2023.pdf (accessed on Apr 1, 2024).
25. National Institute of Public Health of Slovenia 2 ZDRAVSTVENO STANJE PREBIVALSTVA Available online: https://nijz.si/wp-content/uploads/2022/03/2.4.1_Bolezni-obtocil-Bolezni-srca-in-ozilja_2021-1.pdf (accessed on Jul 17, 2023).
26. Fernández-Ballesteros, R.; Valeriano-Lorenzo, E.; Sánchez-Izquierdo, M.; Botella, J. Behavioral Lifestyles and Survival: A Meta-Analysis. Front. Psychol. 2022, 12, 786491.
27. Hu, F.B. Diet strategies for promoting healthy aging and longevity: An epidemiological perspective. J. Intern. Med. 2024, 295, 508–531.
28. Rojas-Rueda, D.; Morales-Zamora, E.; Alsufyani, W.A.; Herbst, C.H.; AlBalawi, S.M.; Alsukait, R.; Alomran, M. Environmental Risk Factors and Health: An Umbrella Review of Meta-Analyses. Int. J. Environ. Res. Public Health 2021, 18, 1–38.