Vlada spremenila vrednost projekta Nadomestitev po požaru uničenih prostorov - Grm Novo mesto

Vlada je na današnji seji odbora za državno ureditev in javne zadeve sprejela sklep, da se v veljavnem Načrtu razvojnih programov za obdobje 2024-2027 spremeni vrednost projekta Nadomestitev po požaru uničenih prostorov - Grm Novo mesto.

Sprememba vrednosti projekta ne predvideva povečanja odhodkov iz državnega proračuna, saj gre za prerazporeditev sredstev v okviru Finančnega načrta Ministrstva za vzgojo in izobraževanje. 

Z nadomestitvijo po požaru uničenih prostorov Centra biotehnike in turizma, Grm Novo mesto bo pridobljenih skupno 2.656,9 kvadratnih metrov površin za izvajanje izobraževalnih programov skladno z normativi in standardi.

Od izdelave Investicijskega programa aprila leta 2020 do izdelave obravnavane novelacije investicijskega programa je prišlo do nekaterih odmikov. Do zdaj je bilo realiziranih in plačanih 2.770.625,04 evra investicijskih stroškov, načrtovana skupna vrednost projekta znaša 3.704.096,64 evra brez DDV, zagotoviti pa je treba še 943.318,80 evra sredstev. Grm Novo mesto bi moral po potrjenem Investicijskem programu sicer zagotoviti 569.274,96 evra, do danes pa je za investicijske stroške namenil 295.553,84 evra. Za izpolnitev osnovne obveznosti bi moral tako javni zavod zagotoviti še 273.721,12 evra, vendar pa bo zaradi pomanjkanja finančnih sredstev zavoda ta sredstva v celoti zagotovilo Ministrstvo za vzgojo in izobraževanje - ta vrednost je že zajeta v vrednosti načrtovanih stroškov v višini 943.318,80 evra brez DDV. Za dokončanje projekta bo tako Ministrstvo za vzgojo in izobraževanje moralo namreč zagotoviti še 943.318,80 evra brez DDV. Investitor Grm Novo mesto je v času gradnje skušal zagotoviti izgradnjo dodatne tretje etaže, v času pogovorov za zagotovitev dodatnih finančnih sredstev je prišlo do zaustavitve gradnje po osnovnem projektu. Prav tako je bila v času gradnje dana dodatna zahteva investitorja za izgradnjo prizidka za avtomehanično delavnico, kar je prav tako oviralo izgradnjo osnovnega dela objekta in je pomenilo podaljšanje roka za izvedbo gradnje. Izvajalec gradnje je dal zahtevek za podražitve za obdobje po izteku osnovne pogodbe oziroma zaradi podražitve, ki je posledica začasne prekinitve gradnje. Zaradi podaljšanja rokov so se povečali stroški režije, saj je izvajalec na gradbišču zagotavljal osebje in opremo. Prav tako je v času gradnje prišlo do naročila dodatnih del, ki so bila nujno potrebna in ekonomsko neločljiva in ki jih je naročnik dodatno naročil. Vse to je botrovalo k povečanju investicijskih stroškov. Do podražitev je prišlo tudi pri dobavi tehnološke opreme, kjer pa je bila z izvajalcem sklenjena zunajsodna poravnava. Zaradi navedenih razlogov in dejstva, da naročnik v času gradnje ni uspel zagotoviti lastnega deleža financiranja, niso bile izvršene vse pogodbe o dobavi opreme, za kar je treba zagotoviti sredstva (323.275,74 evra brez DDV). Prav tako je treba dodatna sredstva zagotoviti še za zagotovitev požarne vode, ustrezne hladilnice mleka, zagotavljanje ustreznega napajanja z električno energijo in zagotavljanja ograje okoli igrišča, ki je nujna za zagotavljanje varnosti (452.716,11 evra).

Vrednost investicije v obravnavani novelaciji investicijskega programa znaša 3.718.387,84 evra z DDV, od teh jih je 2.475.071,20 evra že zagotovilo Ministrstvo za vzgojo in izobraževanje in v višini 299.997,84 evra Center biotehnike in turizma, Grm Novo mesto.

Vir: Ministrstvo za vzgojo in izobraževanje

Vlada uvrstila projekt »Investicijsko vzdrževanje zavodov 2024-2027« v veljavni Načrt razvojnih programov za obdobje 2024-2027

Na odboru je vlada sprejela tudi sklep, da se v veljavni Načrt razvojnih programov za obdobje 2024-2027 uvrsti nov projekt »Investicijsko vzdrževanje zavodov 2024-2027«.

Uvrstitev novega projekta ne predvideva povečanja odhodkov iz državnega proračuna, saj gre za prerazporeditev sredstev v okviru Finančnega načrta Ministrstva za vzgojo in izobraževanje.

Program obsega investicijsko vzdrževalna dela in interventna dela na objektih in opremi zavodov za usposabljanje. Ocenjena vrednost najprimernejše variante je 4.600.000 evrov, ki jih zagotavlja Ministrstvo za vzgojo in izobraževanje iz integralnega proračuna. Izvedbo investicijsko vzdrževalnih del ter intervencijskih del na objektih in opremi zavodov koordinirajo posamezni zavodi, katerih ustanovitelj je država. Zavodi so uporabniki oziroma upravljalci nepremičnin, katerih lastnik je Republika Slovenija in glede na dodeljena sredstva za posamezen poseg pripravijo investicijsko in po potrebi projektno ter ostalo dokumentacijo, potrebno za izvedbo in financiranje del.

Namen investicijskega vzdrževanja objektov in opreme, nakupa opreme in financiranja interventnih del na objektih in opremi zavodov za usposabljanje je sprotno vzdrževanje in popravila na stavbnem fondu, ki ga zavodi, katerih ustanovitelj je Republika Slovenija, potrebujejo za izvajanje svoje dejavnosti. Za investicijsko vzdrževalna dela se štejejo dela, s katerimi se ohranja objekt v dobrem stanju in omogoča njegova uporaba. Ministrstvo za vzgojo in izobraževanje je v okviru svojega letnega načrta sredstva za investicijsko vzdrževanje in obnovo nepremičnin in opreme dolžno zagotavljati v skladu z določili Zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja.

Cilji programa so financiranje investicijsko vzdrževalnih del, zagotavljanje sredstev v primeru selitve in/ali racionalizacije izvedbe dejavnosti zavodov, financiranje interventnih del in financiranje izdelave študij, elaboratov ter projektne in investicijske dokumentacije za izvedbo investicij.

Vir: Ministrstvo za vzgojo in izobraževanje

Vlada o proračunskih prerazporeditvah

Na odboru za gospodarstvo je vlada danes odločila o prerazporeditvah in razporeditvah pravic porabe v letošnjem državnem proračunu.

Med drugim bo Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano znotraj svojega finančnega načrta prerazporedilo sredstva v višini približno 8,6 milijona evrov. Namenjena bodo izplačilu finančne pomoči za ublažitev škode na kmečkih in poslovnih stavbah ter kmetijskih zemljiščih zaradi avgustovskih poplav in plazov. Evropska unija bo Sloveniji povrnila omenjena sredstva.

Na Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti pa bomo razporedili sredstva splošne proračunske rezervacije v višini 524.491,63 evra, in sicer za plačilo javnih del pri poplavni obnovi.

Vir: Ministrstvo za finance

Sprememba vrednosti projekta Odvoz odpadkov - naravne nesreče 4. 8. 2023 v veljavnem Načrtu razvojnih programov 2024-2027

Vlada je sprejela sklep, da se v veljavnem Načrtu razvojnih programov 2024-2027 spremeni projekt: 2570-23-0042 Odvoz odpadkov - naravne nesreče 4. 8. 2023.

Na podlagi 31. člena Zakona o izvrševanju proračunov Republike Slovenije za leti 2024 in 2025 je Vlada odločila o uvrstitvi projekta v Načrt razvojnih programov in drugih spremembah projektov.

V veljavnem Načrtu razvojnih programov 2024-2027 se novelira projekt 2570-23-0042 Odvoz odpadkov - naravne nesreče 4. 8. 2023, tako da se vrednost projekta poveča na 6.059.168,34 evra. Vrednost projekta se zvišuje zaradi povečanih potreb pri ukrepih za odpravo posledic poplav in zemeljskih plazov iz avgusta 2023.

Investicija se bo izvajala skladno s predvidenim časovnim načrtom do 31. decembra 2024.

Vir: Ministrstvo za okolje, podnebje in energijo

Investicije biotske raznovrstnosti 2024-2026

Na odboru je vlada v veljavni Načrt razvojnih programov 2024 – 2027 uvrstila nov projekt 2560-24-0018 Investicije biotske raznovrstnosti 2024-2026. Investicije v skupni višini 1.596.407,00 evra so namenjene izvajanju ukrepov prilagajanja podnebnim spremembam z ohranjanjem biotske raznovrstnosti. Viri financiranja so zagotovljeni iz Sklada za podnebne spremembe.

V okviru projekta se bodo izvajali ukrepi prilagajanja podnebnim spremembam z ohranjanjem biotske raznovrstnosti, in sicer investicije, ki so namenjene izvajanju ukrepov za obvladovanje vplivov podnebnih sprememb na mokrišča, ohranjanje in obnovo ekstenzivnih travišč, ukrepov za preprečevanje in obvladovanje vnosa in širjenja invazivnih tujerodnih vrst ter ukrepov za ekosistemske storitve in krajinske značilnosti. Ti ukrepi so prepoznani tudi kot ukrepi, ki hkrati prispevajo k povečanemu zadrževanju ogljika oziroma preprečevanju izpusta toplogrednih plinov. Ohranjanje in trajnostna raba biotske raznovrstnosti in ekosistemov na svetovni in lokalni ravni  je nujna in bistveno prispeva k blaženju podnebnih sprememb in prilagajanju nanje.

Upravičenci do porabe sredstev so izvajalci državnih javnih služb s področja ohranjanja narave (upravljavci: Triglavski narodni park, Regijski park Škocjanske jame, Kozjanski regijski park, KP Radensko polje, KP Goričko, KP Kolpa, KP Strunjan, KP Sečoveljske soline, KP Ljubljansko barje, NR Škocjanski zatok ter javna zavoda Zavod za varstvo narave in Zavod za ribištvo Slovenije) ter izvajalci pogodbenega ali skrbniškega varstva za izvajanje posameznih nalog upravljanja zavarovanih območij pod pogojem, da so ukrepi določeni v njihovih potrjenih delovnih načrtih ali programih, predhodno usklajenih z Ministrstvom za naravne vire in prostor.

Proračunska sredstva v letu 2024 znašajo 418.407,00 evra, v letu 2025 znašajo 589.000,00 evra ter prav tako v letu 2026 znašajo 589.000,00 evra. Skupna vrednost projekta tako znaša 1.596.407,00 evra.

Viri financiranja za navedeni projekt so zagotovljeni v okviru proračuna Ministrstva za okolje, podnebje in energijo, na proračunski postavki 231758 – Sklad za podnebne spremembe in evidenčnega projekta številka 2550-17-0003 – Poraba sredstev Sklada za podnebne spremembe. Med Ministrstvom za okolje, podnebje in energijo ter Ministrstvom za naravne vire in prostor bo sklenjen sporazum o izvajanju in financiranju teh ukrepov.

Ministrstvo za naravne vire in prostor

Vlada razporedila sredstva iz naslova kupnin za povečanje namenskega premoženja Slovenskega podjetniškega sklada

Vlada je razporedila sredstva iz naslova kupnin v višini 98.300,88 evra za povečanje namenskega premoženja Javnega sklada Republike Slovenije za podjetništvo (Slovenski podjetniški sklad – SPS). Povečanje, vrednost in vrsto dodatnega namenskega premoženja bo SPS vpisal v sodni register.  

SPS bo sredstva namenil ukrepom za spodbujanje podjetništva in posledično povečanju konkurenčnosti. Povečanje namenskega premoženja bo pozitivno vplivalo na podjetja (posebej mala in srednje velika podjetja (MSP)), saj bodo sredstva namenjena ukrepom za spodbujanje podjetništva, tako v obliki izboljšanja dostopa do virov financiranja kakor tudi drugih ukrepov za pomoč podjetjem v vseh fazah njihovega razvoja.

Na podlagi 7. člena Zakona o uporabi sredstev, pridobljenih iz naslova kupnine na podlagi zakona o lastninskem preoblikovanju podjetij in sklepa Vlade RS z dne 28. 9. 1995 nameni kvartalno D.S.U., d.o.o., Družba za svetovanje in upravljanje, sredstva od prodaje premoženja v proračun Republike Slovenije. Na podlagi navedenega Ministrstvo za finance razporedi sredstva na ustrezne proračunske postavke pristojnih ministrstev.

Vir: Ministrstvo za gospodarstvo, turizem in šport

Odgovor na Mnenje Komisije Državnega sveta RS za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano k Ekonomskemu vidiku omejevanja zasebne lastnine na kmetijskih zemljiščih in gozdovih

Vlada je sprejela Odgovor na Mnenje Komisije Državnega sveta Republike Slovenije (DS RS) za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano (Komisija DS RS) k Ekonomskemu vidiku omejevanja zasebne lastnine na kmetijskih zemljiščih in gozdovih.

Komisija DS RS se je na 15. seji, 8. januarja letos, na pobudo državnega svetnika Branka Tomažiča seznanila z ekonomskim vidikom omejevanja zasebne lastnine na kmetijskih zemljiščih in gozdovih ter sprejela mnenje z naslednjimi sklepi:

1. Komisija meni, da je treba omejevanje lastninske pravice na kmetijskih in gozdnih zemljiščih omejiti na minimum, kjer je to res nujno.
2. Komisija predlaga, da se pripravijo ustrezne pravne podlage za izplačilo pravičnih odškodnin v primeru omejevanja lastninske pravice na kmetijskih in gozdnih zemljiščih.
3. Komisija poudarja, da je treba pri pripravi pravnih aktov dosledno ocenjevati njihove finančne posledice, kamor sodi tudi odškodnina za posege oziroma omejevanje lastninske pravice na kmetijskih in gozdnih zemljiščih.
4. Komisija predlaga, da Računsko sodišče z revizijskim poročilom ponovno preveri, ali se v Sloveniji preverjajo učinki predlaganih predpisov na družbo ter na zasebno lastnino kmetijskih in gozdnih zemljišč, in ali so bile odpravljene ugotovljene pomanjkljivosti pri navajanju finančnih posledic predlaganih zakonov.

Odgovor Vlade na navedene sklepe

K 1. sklepu:

Vlada izpostavlja, da intervencije in sheme skupne kmetijske politike (ukrepi) niso obvezni »režimi«, ki bi predstavljali primere omejevanja lastninske pravice na kmetijskih zemljiščih, saj gre za ukrepe, v katere se kmetovalci vključujejo na prostovoljni osnovi, z vlaganjem zbirnih vlog in z namenom, da ob izpolnjevanju predpisanih pogojev prejmejo določena javna sredstva (subvencije). Posamezni nadstandardni ukrepi (predpisane zahteve ravnanja) so namenjeni ohranjanju okolja in narave, zato po vsebini zahtev lahko omejujejo kmetovalce v rabi (samo) tistih kmetijskih površin, ki so jih kmetovalci prostovoljno vključili v te ukrepe. Pomemben institut je tudi sistem pogojenosti, ki predstavlja nabor osnovnih zahtev, ki jih morajo izpolnjevati vsi kmetovalci, ki prostovoljno vstopajo v ukrepe skupne kmetijske politike. Kmetovalci, ki ne vstopajo v ukrepe in ne vlagajo zahtevkov za izplačila, niso podvrženi pravilom pogojenosti (tudi ne oblikam omejitve rabe).

Za določitev bonitetnih točk je pristojna Geodetska uprava Republike Slovenije (GURS). GURS izvaja bonitiranje zemljišč od leta 2008, ko je bilo bonitiranje zemljišč vzpostavljeno na podlagi prevedbe katastrske klasifikacije kmetijskih zemljišč. Veljavna ureditev je določena z Zakonom o katastru nepremičnin – ZKN in s Pravilnikom o vodenju podatkov katastra nepremičnin. Po pojasnilu GURS je bil za zagotovitev enakih pogojev za vse državljane v projektu e-Prostor leta 2018 na podlagi podatkov o tleh, klimi in reliefu prenovljen grafični prikaz območij enakih bonitet, ki je v uporabi od 21. januarja 2019 dalje. Osnova oziroma strokovna podlaga za oblikovanje območij so bili podatki uradnih evidenc o tleh, klimi, reliefu in podatki terenskih pregledov in meritev na terenu. Prenovljeni grafični prikaz je zasnovan na podlagi naravnih danosti in ni vezan oziroma je neodvisen od poteka parcelnih mej in podatkov, ki so vezani izključno na parcelo.

Na nekaterih območjih Slovenije je zaznati precejšnja odstopanja med starimi in na novo določenimi vrednostmi bonitetnih točk parcel.

Zato po naših informacijah GURS v okviru rednih nalog vodenja in vzdrževanja podatkov o območjih bonitet nadaljuje z analizo, pregledom in dopolnjevanjem podatkov grafičnega sloja bonitet. V letu 2023 in prvi polovici 2024 je prioriteta pregled območij Krasa, Suhe krajine, Bele krajine, Cerkniškega jezera, območja Kočevsko-Ribniške doline in Ljubljanskega barja.

Za potrebe čim hitrejše rešitve morebitnih odstopanj od realnih vrednosti določitve bonitet zemljišč je bila lani ustanovljena medresorska delovna skupina, ki bo, če se bo izkazalo za potrebno, pripravila predloge za sistemsko dopolnitev metodologije določanja bonitete in dopolnitev vhodnih podatkov.

Sicer pa GURS že od uvedbe novih bonitetnih točk sistematično preverja zemljišča, kjer se je število bonitetnih točk po prevedbi spremenilo za več kot 20, izvaja pa tudi dodatne terenske preglede na območjih, kjer so bila zaznana večja odstopanja od metodologije in o tem obvesti MKGP. Če se ugotovi neskladje, se podatki ustrezno popravijo po uradni dolžnosti.

V Zakonu o gozdovih je definiran pojem varovalni gozd. Za varovalne gozdove se razglasijo gozdovi, ki v zaostrenih ekoloških razmerah varujejo sebe, svoje zemljišče in nižje ležeča zemljišča, in gozdovi, v katerih je izjemno poudarjena katera koli druga ekološka funkcija. Zakona med drugim določa, da se varovalni gozdovi razglasijo s predpisom Vlade. Ta predpis določi režim gospodarjenja s takim gozdom, izvajalca tega režima in zavezanca za zagotovitev sredstev za stroške, ki nastanejo zaradi posebnega režima gospodarjenja. Zakon nadalje določa, da če se z razglasitvijo gozda za varovalni gozd omeji uživanje lastnine oziroma uveljavljanje lastninske pravice na gozdu, ima lastnik pravico zahtevati ustrezne davčne olajšave ali pravico do odškodnine po predpisih o razlastitvi oziroma lahko zahteva, da mu Republika Slovenija ta gozd odkupi. Če lastnik to zahteva, je razglasitelj dolžan odkupiti ta gozd.

Podrobneje določa varovalne gozdove Uredba o varovalnih gozdovih in gozdovih s posebnim namenom. V skladu z navedeno uredbo so varovalni gozdovi tisti gozdovi, ki varujejo zemljišča usadov, izpiranja in krušenja, gozdovi na strmih obronkih ali bregovih voda, gozdovi, ki so izpostavljeni močnemu vetru, gozdovi, ki v hudourniških območjih zadržujejo prenaglo odtekanje vode in zato varujejo zemljišča pred erozijo in plazovi, gozdni pasovi, ki varujejo gozdove in zemljišča pred vetrom, vodo, zameti in plazovi, gozdovi v kmetijski in primestni krajini z izjemno poudarjeno funkcijo ohranjanja biotske raznovrstnosti ter gozdovi na zgornji meji gozdne vegetacije.

Režim gospodarjenja v varovalnih gozdovih je določen v navedeni uredbi. Zavod za gozdove Slovenije (ZGS) mora zagotavljati pravočasno obnovo oziroma posek prestarega drevja, malo površinsko izvajanje sečenj, puščanje primerno visokih panjev pri poseku drevja na plazovitih območjih in območjih, kjer je nevarnost snežnih plazov, načine spravila in uporabo spravilnih sredstev, kot je določeno z gozdnogospodarskim načrtom gozdnogospodarske enote, sanacijo poškodovanih tal zaradi preprečevanja erozije, odstranjevanje drevja iz hudourniških strug, pravočasno izvedbo vseh gozdno gojitvenih del, ki zagotavljajo ohranitev in stabilizacijo varovalne vloge gozda, in rabo biološko razgradljivih olj pri delu s stroji in napravami.

ZGS mora tudi zagotoviti izvedbo del, ki so zaradi izvajanja režima gospodarjenja z varovalnimi gozdovi določena v načrtih za gospodarjenje z gozdovi.

Predmetna uredba določa, da se sredstva za stroške, ki so potrebni za izvedbo del, in sredstva za povečanje stroškov gospodarjenja, ki nastanejo zaradi režima gospodarjenja v varovalnih gozdovih, določenega s to uredbo, zagotavljajo v proračunu Republike Slovenije.

K 2. sklepu:

Ker izvajanje ukrepov skupne kmetijske politike (SKP) temelji na prostovoljni osnovi vlada meni, da je neustrezno takšno prostovoljno omejevanje rabe kmetijskega zemljišča iz razloga izpolnjevanja zahtev za upravičenost do javnih sredstev enačiti s pravnim institutom omejevanja lastninske pravice, ki sicer opravičuje plačilo odškodnine. Posledično vlada meni, da kmetovalcem, prostovoljno vključenim v ukrepe kmetijske politike, odškodnina zaradi omejitve rabe, kot posledica prostovoljne vključitve v ukrepe zaradi pridobitve javnih sredstev, ne pripada.

K 3. sklepu:

Pogojnost kot taka izhaja iz Uredbe Parlamenta in Sveta o strateških načrtih 2021/2115/EU, kjer so določene osnovne zahteve in cilji za posamezen standard dobrih kmetijskih in okoljskih pogojev. Pri določanju zahtev v Uredbi o pravilih pogojenosti se je v prvi vrsti sledilo navedeni evropski uredbi in, kjer obstaja, tudi domači zakonodaji (na primer Zakonu o vodah, ko gre za priobalne pasove ob vodotokih). V določenih primerih se je dodalo dodatne zahteve za zagotavljanje izvajanja domače zakonodaje. Vlaganje teh zahtevkov je prostovoljno, z vložitvijo zahtevka pa se vlagatelj zaveže spoštovati zahteve pogojenosti. Posledično odškodnine za spoštovanje teh zahtev po mnenju vlade ne bi bile upravičene.

K 4. sklepu:

Računsko sodišče omenjene pobude od DS RS še ni prejelo, bo pa posredovane dokumente Komisije Državnega sveta za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano v okviru svojih pristojnosti obravnavalo kot prejeto pobudo za revizijo. Sicer Računsko sodišče v skladu z Zakonom o računskem sodišču samostojno določa, katere revizije bo izvedlo v posameznem obdobju.

Vir: Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano