Uvodoma je minister za kohezijo in regionalni razvoj dr. Aleksander Jevšek dejal, da je Slovenija začela izvajati programsko obdobje 2021-2027, v okviru katerega je ministrstvo izdalo že za skoraj pol milijarde evrov odločitev o podpori. »Slovenija je zelo uspešno zaključila tudi obdobje 2014-2020, saj smo ena od sedmih držav članic EU, ki je izkoristila vsa razpoložljiva evropska kohezijska sredstva tega obdobja.«

Evropska unija preko evropske kohezijske politike nudi podporo in finančne vire tudi za spodbujanje inovativne in pametne gospodarske preobrazbe ter regionalne povezljivosti. V programskem obdobju 2021-2027 so ti viri predvsem v okviru cilja 1 Pametna Evropa. Ta je primarno namenjen razvoju, izboljšanju raziskovalnih in inovacijskih zmogljivosti, uvajanju naprednih tehnologij, digitalizaciji in krepitvi rasti in konkurenčnosti malih in srednje velikih podjetij.

Minister je predstavil tudi pomemben zakonodajni premik, ki naj bi prispeval h večji inovativnosti in konkurenčnosti evropskega gospodarstva: »Uredba za strateške tehnologije za Evropo (angleško Strategic Technologies for Europe Platform - STEP) je neke vrste odgovor na potrebe EU po spodbujanju naložb v kritične tehnologije v Evropi. Uredba med drugim uvaja pečat suverenosti oziroma znak kakovosti EU za projekte, ki izpolnjujejo cilje STEP in se lahko financirajo iz sredstev EU.«

Osrednji del posveta je bil namenjen panelni razpravi z naslovom Razvojni potenciali na področju znanosti in inovacij v okviru evropske kohezijske politike, ki jo je vodil državni sekretar, pristojen za kohezijsko politiko, mag. Marko Koprivc. Državni sekretar je v uvodu poudaril, da program evropske kohezijske politike sledi več ciljem. »Zmanjševanju razvojnih razlik, ki jih naslavljamo s teritorialnimi mehanizmi, kjer podpiramo projekte za zagotavljanje infrastrukture za mobilnost, širokopasovno povezljivost, komunalno opremljenosti, pogoje in programe za razvoj poslovnega okolja in programe za zagotavljanje socialnega varstva. Hkrati kohezijska politika zagotavlja naložbe na področju zelenega prehoda, energetske učinkovitosti, obnovljivih virov, odzive na podnebne spremembe,  nadgradnjo cestnega in železniškega omrežja.«

V okviru programa evropske kohezijske politike sta zelo pomembna dva sklopa, in sicer Cilj politike 1 Pametnejša Slovenija, kjer so predvidene naložbe v raziskave in razvoj, podpora malim in srednjim podjetjem in digitalizacija. Za ta cilj je na voljo 730 milijonov evrov. Ter Cilj politike 4 Bolj socialna Slovenija, kjer so predvidene naložbe v trg dela in izobraževanje, za kar je na voljo 400 milijonov evrov.

Državni sekretar je sogovorcem in udeležencem posveta zastavil vprašanje, kako bomo zagotavljali širši družbeni razvoj, ko kohezijskih sredstev več ne bo?

»Slovenija se mora kljub zelo uspešnemu črpanju kohezijskih sredstev začeti pripravljati tudi na obdobje, ko bo postala neto plačnica v proračun EU. Naša ključna naloga mora biti usmeriti razvojna sredstva v ukrepe in projekte, ki imajo potencial generirati dolgoročni razvoj in dodano vrednost ter vlaganja v multiplikativne učinke. Raziskave in razvoj jih nedvomno prinašajo," je poudaril Koprivc.

V panelni razpravi so sodelovali Matevž Frangež, državni sekretar na Ministrstvu za gospodarstvo, turizem in šport, dr. Jure Gašparič, državni sekretar na Ministrstvu za visoko šolstvo, znanost in inovacije, Natalija Stošicki, direktorica strateškega razvoja in internacionalizacije pri Gospodarski zbornici Slovenije, doc. dr. Igor Kovač z Instituta Jožef Stefan in direktor Strateško Razvojno-Inovacijskega Partnerstva Tovarne prihodnosti (SRIP ToP) ter doc. dr. Aleš Hančič, direktor TECOS-a.

Osrednji del dogodka je bil namenjen predstavitvi evropske kohezijske politike na področju znanosti in inovacij in panelu z naslovom Razvojni potenciali na področju znanosti in inovacij v okviru evropske kohezijske politike. V okviru dogodka so se na stojnicah predstavile tudi različne organizacije, ki so izvedle projekte, financirane z evropskimi sredstvi.