Kostno-mišična obolenja so najpogostejša z delom povezana težava v Evropi. Kar četrtina delavcev v Evropski uniji trpi zaradi bolečin v hrbtu, več kot petina pa zaradi bolečin v mišicah. Eden od najpogostejših dejavnikov tveganja, ki vodijo do kostno-mišičnih obolenj, je ročno premeščanje bremen, zlasti pri upogibanju in sukanju hrbtenice. Kostno-mišična obolenja v zvezi z ročnim premeščanjem bremen so bolezni ali poškodbe mišic, sklepov, kit, vezi, živcev ali žil, ki nastanejo v povezavi z ročnim premeščanjem bremen. ''Zato mora delodajalec, ki skrbi za varnost in zdravje zaposlenega, nasloviti tveganja, ki nastanejo pri tovrstnih poklicih'', je v sklopu nagovora na konferenci izpostavil državni sekretar Dan Juvan.

Inšpektorat Republike Slovenije za delo (IRSD) je vrsto let ugotavljal, da veliko izjav o varnosti z oceno tveganja, ki jih morajo izdelati delodajalci v skladu z Zakonom o varnosti in zdravju pri delu, ne odraža dejanskega stanja pri delodajalcih, saj pogosto nimajo ocenjenih tveganj, ki pri njih predstavljajo nevarnost za poškodbe, okvare zdravja ali nastanek poklicnih bolezni, ali pa so te ocene tveganja narejene zelo površno. Med drugim to zlasti velja tudi za tveganja za varnost in zdravje pri delu glede ročnega premeščanja bremen.

Ministrstvo je zato s predstavniki IRSD, strokovnjaki varnosti pri delu, strokovnjaki medicine dela, pravilnik pripravilo nov pravilnik. Pri nastajanju pravilnika pa so bili zelo močno vključeni tudi predstavniki delavcev in delodajalcev. Člani delovne skupine so izvedli tudi pilotni projekt, pri katerem se je ugotavljalo, ali so metode ocenjevanja tveganja iz pravilnika ustrezne za uporabo v praksi, v konkretnih podjetjih, na konkretnih delovnih mestih.

Novi pravilnik skuša slediti naslednjim ciljem:

• zagotoviti delodajalcem učinkovito orodje za ocenjevanje tveganja za ročno premeščanje bremen,
• določitev jasnih ukrepov za varnost in zdravje delavcev pri ročnem premeščanju bremen, ki jih mora izvesti delodajalec glede na ugotovljeno stopnjo oceno tveganja, 
• določitev nujnosti uporabe dvižnih pripomočkov, ko gre za visoko stopnjo tveganja za varnost in zdravje pri ročnem premeščanju bremen,
• varovanje mlajših delavcev, starejših delavcev, žensk, nosečnic in oseb, pri katerih izvajalec medicine dela ugotovi zdravstvene omejitve.