Na podlagi Odredbe o obveznem rednem pošiljanju podatkov o cenah kmetijskih pridelkov oziroma živilskih proizvodov (Uradni list, številki 60/23 in 74/23), izdane na podlagi Zakona o kontroli cen (Uradni list, številki 63/99 in 20/06), je MKGP julija lani začel zbirati podatke o cenah, količinah in poreklu kmetijskih in živilskih proizvodov, določenih v odredbi.

Namen zbiranja, spremljanja in analize podatkov je zajem podatkov in analiza stanja v verigi preskrbe s hrano, poleg tega je na daljši rok cilj zbiranja in analiziranja podatkov vzpostaviti sistematično spremljanje cen in količin glede na poreklo po posameznih verigah vrednosti v slovenskem agroživilstvu, kar lahko pripomore k bolj ciljno usmerjeni politiki razvoja prehranskih verig. V izvlečku analize je objavljeno poročilo analize, ki vključuje povzetek, izhodišča, zaključek in zbirne tabele zbranih podatkov po sektorjih.

Zavezanci za posredovanje podatkov (pridelovalci, posredniki, predelovalci in trgovci) so od julija 2023 do vključno novembra 2023 pošiljali podatke o ponderiranih cenah in količinah glede na poreklo. Predmet spremljanja na podlagi navedene odredbe so kmetijski pridelki in živilski proizvodi, ki se uvrščajo v sektorje žita, mesa, mleka, jajc, sadja in zelenjave. Skupno število vseh zavezancev, ki so bili dolžni pošiljati podatke, je bilo 165. Nekateri zavezanci so nastopali v več vlogah, zato so morali za vsak mesec oddati več poročil. Skupno število mesečnih poročil se je tako gibalo do največ 210 poročil.

MKGP je z Biotehniško fakulteto v Ljubljani sklenil pogodbo, ki zajema pripravo metodologije analize zbranih podatkov, pregled in verifikacijo zbranih podatkov, pripravo analiz in poročil ter način sodelovanja. Biotehniška fakulteta v Ljubljani je torej za prvo petmesečno obdobje od julija 2023 do vključno novembra 2023 pripravila poročilo analize, katerega ključne rezultate in ugotovitve objavljamo.

V sredo, 10. aprila 2024, je MKGP skupaj z Biotehniško fakulteto predstavil prve rezultate petmesečne analize projektni skupini, ki je sestavljena iz vseh glavnih deležnikov v verigi preskrbe s hrano (Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije, Zadružne zveze Slovenije, Zbornice kmetijskih in živilskih podjetij pri Gospodarski zbornici Slovenije in Trgovinske zbornice Slovenije) ter predstavnikov drugih resornih ministrstev in strokovnih inštitucij (ministrstev za finance ter za gospodarstvo, turizem in šport, Urada za makroekonomske analize in razvoj ter Statističnega urada). Projektna skupina se je seznanila z rezultati in se strinjala, da je za ugotavljanje statističnih gibanj potreben zajem podatkov za vsaj eno koledarsko leto. Predstavljeno je bilo tudi, da je problematika urejanja razmerij v verigi preskrbe s hrano vse bolj aktualna v EU, ki bo do konca junija letos ustanovila opazovalnice, ki bodo spremljale stroške proizvodnje, marž in trgovinskih praks v prehranski verigi. Tudi zaradi predvidenih ukrepov EU so se člani projektne skupine strinjali, da se poročanje do bolj jasnih usmeritev EU na tem področju nadaljuje v enaki obliki in brez večjih sprememb zajema podatkov.

Iz poročila je razvidno, da zbrani podatki v tem obdobju izkazujejo precej primerljiva gibanja s podatki statističnega urada. Izpostavljene razlike so v večjem delu odraz različne metodologije zajema podatkov, vključno z različno širino zajema živil v posamezni kategoriji. Pri poročilu gre za razmeroma kratko opazovano obdobje, bolj poglobljena analiza dogajanj znotraj verige preskrbe s hrano bo mogoča v daljšem časovnem obdobju, saj bo vključevala statistično primerljive podatke.

Pretežen del prodanih živil pri trgovcih je bil v obravnavanem obdobju večinoma slovenskega porekla. Izrazito je to razvidno pri sektorjih, kjer ima Slovenija visoko stopnjo samooskrbe, kot so pšenična moka, kruh, goveje meso, piščančje meso, mleko, jogurt, jajca, jabolka, korenje in krompir. Manjša zastopanost slovenskih proizvodov je zaznana pri sektorjih svinjskega mesa, poltrdih sirov, listnate solate in čebul.

Poročilo zajema tudi izračun bruto marž pri posrednikih in trgovcih, kar pomeni razliko med nabavno in prodajno ceno in ne pomeni stopnje dobička analiziranega deležnika, saj prodajno ceno bremeni veliko dodatnih stroškov, ki pri sistemu spremljanja niso zajeti. Bruto marže posrednikov imajo zelo širok razpon. Na splošno so višje pri proizvodih neslovenskega porekla (krompir, korenje, čebula, solata, banane, limone, jabolka in jogurt brez dodatkov), ker so vsaj nekatere zagotovo obremenjene z visokimi transportnimi stroški, marsikatera najbrž tudi z dodatnimi posredniki, od katerih kupujejo slovenski posredniki. Bruto marže trgovcev imajo precej drugačen splošen vzorec, kot smo ga zabeležili pri posrednikih. Visoke vrednosti lahko opazimo pri nekaterih proizvodih (kruhu, mesnih in mlečnih izdelkih, jajcih večje velikosti, nekaterih vrstah sadja in zelenjave). Izrazito nizke so pri moki in večini kategorij svežega mesa (brez kosti in s kostjo).

MKGP bo pozorno spremljal ravnanje Evropske komisije na tem področju, ki bo junija 2024 vzpostavila opazovalnico stroškov proizvodnje, marž in trgovinskih praks v prehranski verigi. Čeprav slika o delovanju opazovalnice še ni popolna, je Slovenija na tem področju že naredila nekaj korakov, kar bo nedvomno olajšalo tudi pogovore na ravni EU.