Pomen zelenih površin in dreves v mestih se zaradi podnebnih sprememb povečuje. Podnebni ukrepi Evropske unije štejejo varovanje in krepitev narave za ključni ukrep blaženja in prilagajanja, v številnih državah in občinah po svetu sta ohranjanje narave in krepitev biotske pestrosti že vodilno izhodišče za urejanje javnih in drugih zelenih površin. Zelene površine prispevajo k zdravju in dobremu počutju ljudi, krepijo povezanost skupnosti, uravnavajo lokalno klimo in mikroklimo, zadržujejo padavinske vode in preprečujejo urbane poplave, uravnavajo kakovost zraka, zadržujejo hrup, so ponor ogljika in oživljajo tudi zapuščena in degradirana območja ter ustvarjajo podobo in vrednost prostora. Analize so tudi pokazale, da je urejanje  ekonomsko učinkovito, saj so denimo različne investicije za potrebe urejanja parkov praviloma manjše od koristi, ki jih ti prinašajo ljudem, okolju in naravi, zelene in ozelenjene površine pa zagotavljajo tudi prihranke pri stroških za hlajenje in ogrevanje ter druge ekonomske koristi.

Dr. Nataša Bratina je poudarila, da ministrstvo skrbi za prostorsko načrtovanje, kjer se vključujejo smernice in določila za gradnjo odpornih naselij in mest. To vključuje načrtovanje rabe tal, urejanje območij, ki so lahko izpostavljena poplavam ali drugim nevarnostim, ter spodbujanje trajnostne rabe prostora. Ključna naloga MNVP je sprejemanje politik in ukrepov za povečanje odpornosti na podnebne spremembe, ki lahko vključujejo tudi finančno podporo projektom, ki gradijo infrastrukturo za zaščito pred poplavami, sušo ali drugimi ekstremnimi vremenskimi pojavi. Spodbujanje gradnje in oblikovanja naselij v skladu z načeli trajnosti, pomeni spodbujanje uporabe obnovljivih virov energije, boljše izolacije stavb za zmanjšanje porabe energije ter promocijo zelenih in ekoloških gradbenih materialov. Ministrstvo aktivno sodeluje tudi z lokalnimi skupnostmi, in sicer z namenom, da bi skupaj razvijali strategije prilagajanja na podnebne spremembe na lokalni ravni. Prilagajanje podnebnim spremembam predstavlja sklop ukrepov in politik za načrtno zmanjševanje ranljivosti in povečevanje odpornosti na zaznane ter pričakovane vplive podnebnih sprememb. MNVP je konec lanskega leta začel s pripravo osnutka Strategije za prilagajanje naselij na podnebne spremembe za odpornejša mesta in naselja ter krajino.

Obseg podnebnih sprememb je vedno večji in spremembe so vedno hitrejše, dinamične, opazne in imajo vse izrazitejše posledice. V Sloveniji kot tudi globalno se soočamo z nestanovitnimi podnebnimi spremembami kot so daljša sušna obdobja, katastrofalne poplave, nihanji temperature. Dr. Bratina je izpostavila, da se MNVP zavzema za »premišljeno načrtovanje ter ustvarjanje odpornih naselij in mest, ki bodo kos izzivom, ki jih prinašajo podnebne spremembe.« In še: »Pomemben korak v prilagajanju podnebnih sprememb na naselja je, da prepoznamo njihove učinke in razsežnosti ter nato izbiramo med različnimi inovativnimi oblikami blaženja, prilagajanja in tudi preprečevanja vplivov ter načrtujemo odporna mesta.«

V Strategiji prostorskega razvoja Slovenije 2050 smo si zastavili cilj za preprečevanje pretiranega zgoščanja urbane strukture z doseganjem ali ohranjanjem vsaj 40 odstotkov deleža javnih in odprtih zelenih površin v ureditvenem območju naselja. Dr. Bratina je povedala še, da »smo izdali tudi številne priročnike Državnega prostorskega reda glede tipologije zelenih površin, zelene strehe in vertikalna ozelenitev, priporočila za večanje raščenega terena v sklopu gradbene parcele ter za večjo participativno urejanje odprtega javnega prostora.« Priročniki so na voljo kot pripomoček za načrtovanje.

Evropska sredstva za projekte za oživljanje mest in zelene infrastrukture v mestih so zagotovljena tudi v novem obdobju evropske kohezijske politike 2021–2027. Z mehanizmoma celostnih teritorialnih naložb in dogovorom za razvoj regij bodo podprti ukrepi za prenovo in oživljanje praznih ter nezadostno izkoriščenih stavb v javnem interesu, za prenovo kulturne dediščine v mestih, za prenovo ter vzpostavitev novih javnih prostorov ter ukrepi za ozelenjevanje mest z zagotavljanjem nove ali izboljšanjem obstoječe zelene infrastrukture. 29. marca 2024 je bil objavljen razpis oziroma povabilo za sofinanciranje projektov v 12 razvojnih regijah in eno od vsebinskih področij je tudi zelena infrastruktura – z namenom spodbujanja obnove ali vzpostavitve novih odprtih zelenih površin.