Dogodka se je udeležilo okoli 80 strokovnih delavcev v vzgoji in izobraževanju, ki so prišli iz vrtcev, osnovnih šol, gimnazij, srednjih strokovnih in poklicnih šol, dijaških domov, glasbenih šol, Zavoda za šolstvo ter Centra za poklicno izobraževanje.

Udeleženci posveta so naslovili številna vprašanja in pobude. V uvodnem delu, ob predstavitvi osnutka predloga nacionalnega programa, so med drugim izpostavili odsotnost ukrepov s področja dijaških domov, izvajanje praktičnega usposabljanja z delom v srednješolskem programu predšolske vzgoje, financiranje zasebnih vrtcev, vzgojo in izobraževanje otrok s posebnimi potrebami ter zagotavljanje enakih materialnih pogojev med šolami pri uvajanju digitalnih vsebin.

V drugem delu, ko je razprava potekala v manjših skupinah, so udeleženci med drugim še posebej izpostavili problematičnost predlaganega ukrepa v nacionalnem programu o uvedbi dveh nivojev na splošni maturi tudi pri slovenščini, saj bi naj to po njihovem mnenju vodilo v zniževanje kriterijev in zahtevnosti in posledično nižjega znanja slovenščine pri dijakih.

Glede glasbenega izobraževanje je bilo izpostavljeno vprašanje razmerja do razširjenega programa v osnovni šoli oziroma poseganje le-tega v časovni okvir delovanja glasbenih šol. Ob tem je bilo izpostavljeno, da nov koncept razširjenega programa uvaja sistematizacijo interesnih dejavnosti, kar pomeni, da te dejavnosti izvajajo zgolj ustrezno usposobljeni strokovni delavci, ki so zaposleni na šoli, kar doslej ni veljalo. Izpostavljeno pa je bilo tudi pomanjkanje usposobljenosti učiteljev v glasbenih šolah za delo z otroki s posebnimi potrebami in da bi se moral oblikovati tudi program z nižjim izobrazbenim standardom v glasbeni šoli. 

Na področju osnovnošolskega izobraževanja so udeleženci med drugim izpostavili dodajanje novih vsebin v program, pri čemer pa po drugi strani ni razbremenitve programa, da bi tovrstne vsebine imele dovolj časa za ustrezno umestitev. Izpostavljena je bila tudi storilnostna naravnanost izobraževanja in problem vloge ocenjevanja pri vrednotenju znanja. Glede spremenjene vloge nacionalnega preverjanja znanja pri vpisu v srednje šole je bila podana pobuda, da bi se za vpis v srednjo šolo upošteval učni uspeh le v 8. in 9. razredu osnovne šole, s čimer bi se učence v 7. razredu razbremenilo pritiska. Namesto predloga uvedbe delne zunanje diferenciacije v tretji triadi osnovne šole je bilo slišati predlog, da se naj za to obdobje raje uvede nižja gimnazija za bolj nadarjene učence.

Izpostavljena je bila tudi potreba po vzpostavitvi ustreznega odnosa s starši, previdnost pri uvajanju digitalnih vsebin v izobraževanje, pomanjkanje učiteljev, ugled učiteljskega poklica in zagotavljanje ustreznih pogojev za delo v razredu, še posebej ob vse večji diferenciranosti učencev v razredu.

To je bilo zadnje regijsko srečanje v sklopu javne razprave o nacionalnem programu. Delovna skupina bo do konca aprila zbrala pobude in predloge na osnutek programa in nato do konca junija pripravila končni predlog nacionalnega programa.