Cilj konference, ki jo gosti Vlada Republike Grčije, je ponovno potrditi zavezanost trajnostnemu modremu gospodarstvu, uravnoteženju gospodarske rasti, socialne kohezije in zaščite morskega okolja. Razprave, ki se jih udeležujejo visoki predstavniki s celega sveta, med drugim tudi Sekretar ZDA John Kerry in komisar EU za okolje Virginius Sinkevičius, so naslovile ključne izzive, kot so na primer izguba biotske raznovrstnosti, netrajnostni ribolov, onesnaževanje morja, zlasti z mikroplastiko in netrajnostni pomorski promet.

Poseben tematski panel je bil namenjen izzivom in rešitvam ter zelenemu prehodu v Sredozemlju, na katerem je kot panelistka v imenu Slovenije nastopila državna sekretarka Maša Kociper. Opozorila je na trojno planetarno krizo podnebnih sprememb, biodiverzitete in onesnaženja, ki preti tudi Sredozemskim državam. Kot predsedujoča država Barcelonski konvenciji o varstvu Sredozemskega morja je Slovenija poudarila ključne zaveze in poudarke ter pomen nujnosti prehoda od besed k dejanjem, kar je tudi slogan našega predsedovanja. Poseben poudarek bo namenjen izvajanju globalnih in regionalnih sporazumov na področju varstva morskega okolja, biotski raznovrstnosti ter prilagajanju na podnebne spremembe. Pa tudi na vključevanju mladih in medgeneracijskem sodelovanju ter izvajanju zelenega prehoda v praksi. 

Državna sekretarka  Maša Kociper se je sestala tudi na bilateralnem srečanju z italijanskim državnim podsekretarjem za okolje Claudiom Barbarom. Sogovornika sta se strinjala, da imata Slovenija in Italija veliko skupnih točk in priložnosti za sodelovanje na več ravneh, med katerimi so bila izpostavljena zavarovana območja na morju in sodelovanje v okviru ukrepov za preprečevanje onesnaževanja zaradi nesreč na morju. Izrazila sta zadovoljstvo glede dosedanjega sodelovanja in se dogovorila tudi o nadaljevanju prizadevanj obeh držav za varstvo morja.

Dodatne informacije  

Ključni izid konference CCO-9 bo v obliki novih, konkretnih zavez globalnih akterjev, ki so prostovoljni, merljivi, vplivni ukrepi z jasnim časovnim okvirom, skupaj z napovedmi o uspešnem izvajanju prejšnjih zavez. S sodelovanjem v svetovnem merilu si Grčija kot  država s tisoč kilometrsko obalo in na stotine otokov ter z dolgo tradicijo pomorskega znanja, predstavlja prihodnost, v kateri oceani uspevajo kot prožni, zdravi in živahni ekosistemi, ki zagotavljajo dobro počutje za prihodnje generacije.

OOC je bila prvič ustanovljena na pobudo Ameriškega Ministrstva za zunanje zadeve leta 2014. Od takrat je postopoma postala forum za dialog, ki združuje vlade, mednarodne organizacije, akademske kroge, zasebni sektor in nevladne organizacije, ki si delijo skupno vizijo za zaščito oceanov in ukrepati v podporo tej viziji.

Do zadnje konference OOC, ki je potekala v Panami, je konferenca uspela zbrati več kot 2160 zavez v vrednosti skoraj 130 milijard ameriških dolarjev, razdeljenih na šest tematskih področij, obravnavanih na konferenci.

Predsednik Vlade države gostiteljice Mitsotakis je ob zaključku konference povedal, da je konferenca prinesla za deset milijard dolarjev zavez za reševanje naših oceanov.

Konferenca 2024 v Atenah je mejnik, saj se praznuje deseta obletnica prve konference OOC. S sodelovanjem vseh ključnih akterjev, deležnikov, mladih in interesnih skupin, ki imajo inovativne ideje in predloge, želijo mobilizirati in angažirati vse vpletene partnerje, da bi ustvarili nove standarde v zvezi z zaščito morij in oceanov.

Več o konferenci si lahko preberete na uradni strani dogodka (v angleščini).