Plastika ogroža zdravje vseh živih bitij na našem planetu. Kar 40 odstotkov vse letno proizvedene plastike predstavlja plastika za enkratno uporabo. Mnogi od teh izdelkov, kot so plastične vrečke in embalaža, se uporabljajo le kratek čas, v okolju pa lahko ostanejo več sto let, preden se razgradijo. V morjih je 500-krat več kosov mikroplastike kot je zvezd v naši galaksiji, do leta 2050 pa bo masa plastike v svetovnih oceanih presegla maso rib. Ob Svetovnem dnevu Zemlje se osredotočamo na to, kako lahko vsak od nas prispeva k ohranjanju okolja, narave in ekosistemskih storitev.

Dan Zemlje so prvič obeležili v ZDA po katastrofalnem razlitju nafte v kalifornijski Santa Barbari leta 1969, dogodek pa je postal globalen v letu 1990, ko se je k obeležitvi aktiviralo 200 milijonov ljudi v več kot 140 državah. Generalna skupščina Združenih narodov je leta 2009 razglasila 22. april kot Mednarodni dan matere Zemlje. Po podatkih Earthday.org bo v letošnjem letu ta dogodek obeležila več kot milijarda ljudi.

Obnova ekosistemov je ključna za blaženje podnebnih sprememb

Podnebne spremembe in upadanje biotske raznovrstnosti sta dva neločljiva in soodvisna procesa, dva vidika ene krize, povzročena z netrajnostno rabo naravnih virov, ki se medsebojno pospešujeta. Ohranjena in odporna narava je ključna pri blaženju podnebnih sprememb in prilagajanju nanje. Z ohranjanjem zdravih ekosistemov in izboljšanjem biotske raznovrstnosti v gozdovih, mokriščih, traviščih ter vodnih in obvodnih zemljiščih povečujemo ponore ogljika in odpornost teh sistemov. Tako na primer obnova naravnih vodotokov in poplavnih ravnic zmanjšuje intenzivnost poplav in preprečuje sušnost, naravi prijazne gozdarske in kmetijske prakse omogočajo pridelavo zdrave hrane, ohranjanje vrst in habitatov v dobrem stanju ter tudi bolj zdravo in prijetno bivalno okolje za ljudi. Območja varovane narave izjemno prispevajo z ohranjanjem dobrega stanja ekosistemov in vrst, ter s tem večajo sposobnost blaženja podnebnih sprememb in zmanjševanja upada biotske raznovrstnosti.

Slovenija – ozemeljsko majhna, a biotsko zelo velika

Sloveniji pripada manj kot 0,004 odstotka celotne zemeljske površine in le 0,014 odstotka kopnega, vendar na tej površini živi več kot en odstotek vseh znanih živečih vrst bitij na Zemlji in preko dva odstotka kopenskih. Tako veliko število vrst na tako majhnem prostoru uvršča Slovenijo med naravno najbogatejša območja Evrope in celo sveta.

Skozi generacije smo naravo v Sloveniji ohranili v takšni meri, da več kot 40 odstotkov Slovenije predstavljajo območja posebnega pomena. Varujemo jih v:

• enem narodnem parku,
• 50 naravnih parkih,
• 61 naravnih rezervatih in enem strogem naravnem rezervatu,
• 1097 naravnih spomenikih,
• 113 spomenikih oblikovane narave ter
• 355 območjih Nature 2000.

Slovenija se je zavezala k uresničevanju globalnega načrta trajnostnega razvoja z Agendo 2030. Na Ministrstvu za naravne vire in prostor (MNVP) aktivno vključujemo trajnostne usmeritve in ukrepe za izpolnjevanje mednarodnih razvojnih zavez Agende 2030 v vse strateške in programske dokumente ter zakonodajne predloge. Ministrstvo izvaja naloge nosilca dvanajstih ratificiranih mednarodnih sporazumov na področju biotske raznovrstnosti. To zajema tudi izvajanje ciljev Globalnega okvira za biotsko raznovrstnost po letu 2020 (angleško Kunming-Montreal Global Diversity Framework) ter Strategije EU za biotsko raznovrstnost do leta 2030. Uresničevanje le-teh pa je tesno prepleteno s politiko EU in izvajanjem njene skupne zakonodaje. Ministrstvo v večini vsebin sodeluje pri oblikovanju skupnih stališč EU za organe odločanja mednarodnih sporazumov, ki jih sprejme Svet EU.

MNVP skrbi tudi za uresničevanje večine ciljev Resolucije Državnega zbora iz leta 2020 o Nacionalnem programu varstva okolja do leta 2030 (ReNPVO 2020–2030). Nacionalni program varstva narave (NPVN), kot sestavni del ReNPVO 2020–2030 je tudi strateški dokument Slovenije za uresničevanje svetovnih ciljev ohranjanja biotske raznovrstnosti, kot to določa 6. člen Konvencije o biološki raznovrstnosti. S Programom upravljanja območij Natura 2000 (PUN), zgoraj navedenimi strategijami ter s programskimi in strateškimi dokumenti drugih sektorjev (na primer kmetijstvo, gozdarstvo in ribištvo) v Sloveniji že izvajamo ukrepe, ki podpirajo doseganje svetovnih, evropskih in nacionalnih ciljev.

Ministrstvo sodeluje tudi pri vzpostavljanju naravovarstvenega informacijskega sistema, ki nastaja v okviru projekta LIFE NarcIS in predstavlja pomemben korak v smeri zbiranja, urejanja in povezovanja podatkov, s čimer jih bo mogoče bolje uporabiti za potrebe varstva narave in strokovnih utemeljitev za odločevalce.  

Za doseganje ciljev ohranjanja narave se bo Slovenija zavzemala zlasti za boljše upravljanje obstoječih zavarovanih območij, vključno z območji Natura 2000, za obnovo vrst in habitatov, ki so v neugodnem stanju, za krepitev ukrepov proti invazivnim tujerodnim vrstam, delitev koristi od rabe genskih virov, in varstvo prostoživečih opraševalcev. Okrepljeno uvajanje na naravi temelječih rešitev (angleško Nature-based Solutions – NbS) je ključno za trajnostno upravljanje s temi viri. To vključuje sodelovanje drugih sektorjev pri uvajanju rešitev za doseganje ciljev na različnih področjih ter z mobilizacijo nekonvencionalnih (novih) finančnih virov.

Izkušnje drugih držav, zlasti najrazvitejših, jasno kažejo, da je ohranjanje narave dolgoročno mnogo boljša, pa tudi cenejša možnost kot njena obnova. S temi izkušnjami ter s skupnimi prizadevanji lahko naš planet ohranimo za prihodnje generacije.

Kako lahko k ohranjanju narave prispevamo sami?

Raziskujte, občudujte in spoštujte naravo

Raziskujte naravo, se učite o njeni raznolikosti, o pomenu njenega ohranjanja ter o  tem, kaj nam daje in omogoča ter delite svoja spoznanja in znanje z drugimi.

Narava v Sloveniji je izjemno bogata, z zelo visoko stopnjo biotske raznovrstnosti tako glede ekosistemov kot različnih rastlinskih in živalskih vrst v njih. Zaradi teh naravnih danosti imamo v Sloveniji najvišji delež območij Natura 2000 v Evropski uniji (preko 37 odstotkov površine ozemlja), kar 60 odstotkov našega ozemlja pa pokriva gozd. S polnopravnim članstvom v EU nam je bil predan privilegij, da ohranjamo številne vrste in habitate pomembne za celotno Unijo. S tem smo prevzeli veliko odgovornost, vendar hkrati tudi številne priložnosti za gospodarski in socialni razvoj naše družbe. V Sloveniji varujemo naravno bogastvo, ohranjamo naravno ravnovesje in biotsko raznovrstnost  ter varujemo redke, dragocene in znamenite naravne pojave, ne le za nas, ki tu živimo danes, temveč tudi za naše potomce.

Ohranjajte naravo

Ohranjajte naravo lahko tako, da: 

• Zmanjšajte porabo plastike, uporabljajte povratno embalažo, reciklirajte.
• Ne odlagajte rastlinskih odpadkov v naravo ter jih ne zažigajte. Odpeljite jih v najbližji zbirni center.
• Iz narave odnašajte smeti in sodelujte v čistilnih akcijah.
• Uporabljajte izdelke, ki ne vključujejo škodljivih snovi.
• Kupujte sezonsko in lokalno pridelano hrano ter preverite kje in na kakšen način je pridelana. Pozanimajte se na kakšen način pridelovalec prispeva k ohranjanju narave.
• Del trate, vrta ali dvorišča prepustite naravi. Na kosite prezgodaj – pustite del nepokošen, s prvo košnjo počakajte do junija, del pustite neočiščen tudi čez zimo – tam bodo živali, ob vse bolj spremenljivem okolju, hitreje našle zatočišče.
• Zmanjšajmo hrup v okolju. Ne uporabljajte pihalnikov in sesalnikov listja. Listna odeja zagotavlja edini življenjski prostor številnim organizmom, predstavlja pa tudi odlično zastirko na domačem vrtu. Tam, kjer jo res morate odstraniti, to naredite z grabljami.
• Ugašajte luči – tudi zunanje in omogočite naravi, da ponoči oživi. Opazujte zvezdnato nebo.
• Pomislite, preden kupite. Tudi lepa rastlina je lahko škodljiva za naravo. Preverite njen izvor in njeno morebitno invazivnost. Bodite previdni pri dovažanju zemljine ali peska, saj s tem lahko razširite invazivne vrste na svoje in sosednja zemljišča.

Podpirajte delo organizacij, ki se ukvarjajo z varstvom narave

Sodelujte z organizacijami varstva varave, upoštevajte njihova navodila in usmeritve ter podpirajte njihove aktivnosti, sodelujte v prostovoljnih akcijah, spremljajte in podprite projekte ali prispevajte finančno, kjer je to možno. Preverite kam bodo usmerjena in kakšen učinek bodo imela ta sredstva.

Ozaveščajte svojo družino, prijatelje in sodelavce o pomenu ohranjanja narave.

Spoštujte zakonodajo

Upoštevajte predpise s področja varovanja okolja in ohranjanja narave, ki varujejo naravovarstveno pomembna območja, ekosisteme, naravne vrednote, zavarovane vrste in njihove habitate. Človek je del narave in s svojimi ravnanji nanjo močno vpliva, zato je pravno varstvo narave družbeni dogovor, ki v svojem temelju predstavlja prizadevanje za ohranjanje človekovega zdravja in dobrobiti.

Hvala, ker se pridružujete prizadevanjem za ohranjanje našega planeta!