Posvet je bil namenjen vsem deležnikom v verigi preskrbe s hrano oziroma vsakomur, ki ga zanima izziv, kako zmanjšati izgube hrane in odpadno hrano, izboljšati odnos do hrane in spremeniti navade.

Generalna direktorica Direktorata za hrano in ribištvo Ana Le Marechal Kolar je v uvodnem nagovoru na današnjem dogodku povedala, da »posamezniki in družba potrebujemo varno in kakovostno hrano, ustrezen življenjski prostor in kakovostne naravne vire. Da bi dosegli prehransko varnost za vse in hkrati ohranili naše naravne vire, pa je preprečevanje izgub hrane in odpadne hrane ena najpomembnejših točk dnevnega reda v prihodnjih letih. Zato je treba opustiti stare netrajnostne prakse, med katerimi sta tudi odnos do hrane in ravnanje s hrano v celotni verigi. Samo tako bo prehranski sistem postal tudi bolj odporen.« Generalna direktorica je poudarila tudi, da hrana ne sodi v smeti in da s tem, ko je ne postavimo na mizo in jo pustimo na polju ali jo celo vržemo v smeti, zavržemo vložen denar, znanje, delo in vse potrebne vire za njeno proizvodnjo. Obremenjujemo tudi okolje, saj so bili za neporabljeno hrano potrebni gorivo, gnojila in zaščitna sredstva. Udeležence je pozvala k spremembi odnosa do hrane in k njenemu spoštovanju.

Državni sekretar na Ministrstvu za okolje, podnebje in energijo Uroš Vajgl je ob robu posveta spomnil, da živimo v obdobju izobilja, pretirane potrošnje in tako imenovane kulture zavržkov, kar se vidno odraža na količini odpadkov na splošno. »Posameznik igra pomembno vlogo, vendar se ogromna količina hrane izgubi ali zavrže prav na vseh stopnjah verige preskrbe s hrano: primarna pridelava, predelava in proizvodnja, prodaja na drobno ter distribucija hrane nadalje v restavracijah, gostinskih dejavnostih in seveda v gospodinjstvu. Zato je prav, da se reševanja te težave lotevamo tudi skupaj kot družba,« je povedal Vajgl. »V Sloveniji se na vladni ravni tega izziva lotevamo v sklopu Celovitega projekta razogljičenja Slovenije preko prehoda na Krožno gospodarstvo, ugotavljamo pa, da se na področju prehranskih sistemov v državi odvijajo številne, medsebojno nepovezane aktivnosti. Zato je potreben resen razmislek o trajnem načinu medresorskega sodelovanja in vključevanja zunanjih deležnikov na dosjeju prehranskih sistemov, pa tudi o oblikovanju jasnih strateških usmeritev države,« je bil jasen državni sekretar Vajgl. Pri tem je spomnil na prizadevanja Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, ki je prevzelo dejavno vodilno vlogo pri usmerjanju dela prehranskega portfelja v vseh fazah procesa.

Na dogodek, ki je potekal v Hiši Evropske unije, so bili povabljeni sogovorniki iz Slovenije in tujine, ki so predstavili posledice odpadne hrane, možna ukrepanja in dobre prakse ter opozorili na nasprotja med odnosom do hrane nekoč in danes. Kot je dejala Barbara Sosič iz Slovenskega etnografskega muzeja, je bilo »nekoč nepredstavljivo, da bi hrana ostala, da bi se jo metalo proč, saj je skorajda nikoli ni bilo dovolj.« Danes je stanje povsem drugačno, saj okoli polovico odpadne hrane ustvarimo v gospodinjstvih, še bolj potratno pa se vedemo na počitnicah in potovanjih, na kar je z izsledki svojega raziskovanja opozoril dr. Emil Juvan, Univerza na Primorskem, Fakulteta za turistične študije. »Gostje smo na potovanju bolj potratni, v hostlih pri zajtrku na krožnikih povprečno ostane devet gramov hrane, ki si jo gost sam izbere, v hotelih je ta količina bistveno višja in doseže povprečje 45 gramov,« je povedal dr. Juvan, ki je dodal, da količina hrane s krožnikov v smeti roma toliko hitreje in v večjih količinah, ko pod drobnogled vzamemo prestižnejše dogodke.

Iz občinstva so prišle različne pobude, da se raziskave iz gostinstva in turizma prenesejo na gospodinjstva. To dejansko že poteka v okviru projekta LIFE IP CARE4CLIMATE, ki ga vodi Ministrstvo za okolje, podnebje in energijo in s katerim obravnava težavo odpadne hrane. Ravno jeseni bo ministrstvo zopet pričelo s sortirno analizo gospodinjskih odpadkov in vodenjem prehranskih dnevnikov prebivalstva. Namen je jasen – ugotoviti, kje obstajajo možnosti za zmanjševanje količin odpadne hrane.

Udeleženci posveta so razpravljali tudi o načinih, da hrano, ki je nedotaknjena in ni prišla do krožnika, distribuiramo do ljudi v stiski, in o načinih, da hrano, ki ni primerna za prodajo ljudem zaradi poškodovane embalaže ali spremenjene oblike, predelamo v krmo za živali. Ne glede na to, kako se hrana uporabi, je pomembno, da se je čim manjši delež zavrže in postane dejanski odpadek. Kot je dejala Tadeja Kvas Majer z Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, kar tretjino hrane zavržemo, kar je »neodgovorno do virov, ki smo jih za pridelavo in predelavo hrane uporabili, sploh ob dejstvu, da je kar 40 odstotkov te hrane še vedno užitne«. Kot ključni cilj strategije Spoštujmo hrano, spoštujmo planet je Tadeja Kvas Majer poudarila naš odnos do hrane, ki ga moramo privzgojiti otrokom ter pokazati pri nakupovanju, pripravi in uživanju hrane doma.

Ob današnjem posvetu v Hiši Evropske unije je bil razstavljen tudi del komunikacijskih plakatov, ki so bili del natečajev ob preteklih obeleževanjih slovenskega dneva brez zavržene hrane. Celotna razstava je na voljo v preddverju Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano (Dunajska 22, Ljubljana).