Zakon, katerega prenova je bila potrebna tudi zaradi predhodnega prenosa več tematik iz energetskega zakona v ločene zakone, celovito prilagaja obstoječi pravni okvir na področju energetike na izzive zelenega prehoda.

Energetski zakon (EZ-2) preko desetih poglavij ureja številna področja; določa načela in ukrepe upravljanja energetske politike na državnem in lokalnem nivoju, ureja pristojnosti in delovanje energetskega regulatorja Agencije za energijo, pristojnosti energetske inšpekcije, razmerja v zvezi z energetsko infrastrukturo in v okviru tega postopke razlastitve v javno korist, upravljanje kapitalskih naložb v pristojnosti vlade, uvaja podlage za učinkovitejše dodeljevanje spodbud za naložbe v obnovljive vire energije in učinkovito rabo energije, določa ukrepe v primeru kriznih razmer na področju oskrbe z energijo ter prinaša sistemsko podlago za začasno regulacijo cen energentov.

Zakon prenavlja koncept načrtovanja razogljičenja na lokalni ravni. Občinam nalaga pripravo lokalnih energetskih konceptov (LEK), s katerimi bodo morale za sedem let opredeliti cilje glede doseganja deleža prihranka rabe energije in povečanja deleža obnovljivih virov energije ter cilje glede energetske prenove javnih stavb. Več občin bo lahko sprejelo skupen LEK, v katerem pa bodo morali biti opredeljeni cilji in ukrepi vsake posamezne občine. Občine z več kot 10.000 prebivalci bodo morale v LEK vključiti načrt za vzpostavitev vsaj ene energetske skupnosti na temelju obnovljivih virov energije. Za lažje sprotno spremljanje napredka bodo lokalni energetski koncepti digitalizirani.

V okviru LEK so zavezane občine pripraviti načrt za opuščanje fosilnih goriv za potrebe ogrevanja, kjer bodo morale določiti prednostno rabo virov energije ali energentov. Pri določanju prednostne rabe ima prednost raba obnovljivih virov in tehnologij z nižjimi emisijami toplogrednih plinov pred tehnologijami z višjimi emisijami. Energetsko učinkoviti sistemi daljinskega ogrevanja imajo prednost na območju distribucije toplote tega sistema pred drugimi posameznimi sistemi in tehnologijami oskrbe s toploto. Slednje ne bo veljalo za stavbe, ki imajo letno potrebno toploto za ogrevanje pod 4000 kWh in se v celoti ogrevajo na obnovljive ali nizkoogljične vire.

Vgradnja kotla na zemeljski plin ali utekočinjen naftni plin po novem ne bo dovoljena v stanovanjskih stavbah, za katere bo vloga za gradbeno dovoljenje dana od 1. januarja 2025. Občine bodo lahko nove koncesije za zgraditev in upravljanje omrežja za distribucijo plina podelile le, če bodo omrežje v svojih LEK načrtovale tako, da bo predvideno priključevanje proizvodnih virov plina obnovljivega izvora za vsaj 80 odstotkov načrtovane porabe.

Koncesije za distribucijo plina bodo lahko podaljšane večkrat za pet oz. sedem let. Za pet let bodo lahko v primeru, da bodo na območju koncesije odjemalci z letno porabo več kot 100.000 kWh, ki uporabljajo plin pri proizvodnji izdelkov ali opravljanju storitev in nimajo možnosti oskrbe z alternativnim virom energije oz. bi bila taka oskrba nesorazmerno dražja, ali če bo distribucijski sistem oskrboval več kot 5 odstotkov gospodinjskih odjemalcev v primerjavi z največjim številom gospodinjskih odjemalcev od začetka izvajanja dejavnosti distribucije plina. Za sedem let pa bo koncesija lahko podaljšana, če bo na omrežje priključen vir plina obnovljivega izvora ali če bo koncesionar to dokazoval z načrtom priključevanja.

Zakon opredeljuje postopke za hitrejše dodeljevanje finančnih spodbud za naložbe v obnovljive vire energije in učinkovito rabo energije, ki bodo digitalizirani in enostavnejši ter bodo zagotavljali transparentnost in enakopravnost prijaviteljev. Določena so posebna postopkovna pravila za dodeljevanje finančnih spodbud, ki so namenjena odločanju o pravicah, obveznostih in pravnih koristih oseb v upravnih zadevah ter splošna javnofinančna pravila, namenjena določanju postopkov za dodelitev sredstev iz javnih finančnih virov.

Zakon opredeljuje tudi dodeljevanje sredstev sklada za pravični prehod na ravni EU, namenjenega za revitalizacijo energetske lokacije Termoelektrarne Šoštanj in Zasavja, ter evropskega sklada za modernizacijo, namenjenega za posodobitev energetskega sistema. Hkrati je omogočen nov instrument – komplementarno financiranje projektov za zeleni prehod, ki so uspešni na razpisih EU.