V določenih primerih je poseg v populacijo rjavega medveda izjemoma dovoljen. Na primer, če je treba zagotoviti varnost in zdravje ljudi ter zmanjšati škodo na premoženju ljudi. Medvedi se namreč zaradi številčnosti na določenih naseljenih območjih prebivalcem lahko preveč približajo, zaradi česar prihaja do konfliktov.

S ciljem preprečitve resne škode ter zagotavljanja zdravja in varnosti ljudi je Zavod za gozdove Slovenije pripravil strokovno mnenje, v katerem je za leto 2024 predlagal odvzem 176 medvedov iz narave na območju 178 lovišč. Glede na zadovoljive rezultate uravnavanja populacije v lanskem letu, ko je bilo odvzeto 230 medvedov, je letošnji predlog za odvzem nižji. Lovišča za letošnji odvzem so na jugu Slovenije, kjer je bila dokazana večja gostota populacije in s tem konfliktov. Obsegajo zahodno visoko kraško, primorsko, notranjsko, kočevsko-belokranjsko, novomeško, zasavsko in posavsko območje.

Ob dejstvu, da je populacija medveda v Sloveniji v ugodnem ohranitvenem stanju in je odvzem iz narave v celoti nadzorovan, s čimer je onemogočen tako imenovani trofejni lov, stroka soglaša, da gre za najbolj primeren način uravnavanja populacije. Vse ostale možnosti, kot so na primer preselitev na drugo mesto v naravi, sterilizacija, zadrževanje v ujetništvu, niso sprejemljive in zadovoljive možnosti.

Tako je Ministrstvo za naravne vire in prostor na podlagi strokovnega mnenja Zavoda za gozdove Slovenije in Zavoda Republike Slovenije za varstvo narave ter študije o stanju populacije medveda, ki je nastala v sodelovanju s prof. dr. Klemnom Jerino iz Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani, pretekli teden izdalo odločbo za odvzem iz narave z odstrelom 176 medvedov.

S tem ministrstvo sledi strokovnim ugotovitvam obeh zavodov in fakultete, ter se približuje ciljnemu številu populacije rjavega medveda v Sloveniji, ki znaša 800 osebkov. To število po mnenju stroke zagotavlja ugodno varstveno stanje populacije po eni strani in hkrati po drugi strani zagotavlja zdravje in varnost ljudi ter preprečevanje resne škode.

Dodatne informacije in pojasnila

Rjavi medved je vrsta, ki jo varuje tako mednarodna kot tudi evropska in slovenska zakonodaja. Pravila varovanja so določena z Uredbo o zavarovanih prosto živečih živalskih vrstah. Glede na varstveni status rjavega medveda je poseg v populacijo dopusten, vendar morajo biti v skladu z uredbo izpolnjeni trije pogoji:

• da ni druge zadovoljive možnosti,
• da ta ravnanja ne škodujejo ohranitvi ugodnega stanja populacije in
• da gre enega od drugih razlogov, navedenih v uredbi, denimo preprečitev resne škode in zagotavljanje zdravja in varnosti ljudi.

Rjavi medved ni kritično ogrožena vrsta, kljub temu za njen obstoj oziroma širšo družbeno sprejemljivost ministrstvo izvaja aktivno upravljanje z v strategiji opredeljenimi ohranitvenimi cilji in strateškimi dejavnostmi, potrebnimi za njihovo doseganje. Glavne dejavnosti, ki se stalno in aktivno izvajajo so: monitoring vrste, komunikacija z vsemi deležniki, sofinanciranje zaščitnih ukrepov za preprečevanje nastanka škode na premoženju ljudi in izplačevanje odškodnin za škodo na premoženju ljudi ter poseganje v populacije z odvzemom iz narave z odstrelom.

V Sloveniji smo izvedli monitoring rjavega medveda na podlagi neinvazivnega genetskega vzorčenja v 8-letnih intervalih v letih 2007, 2015 in zadnjega 2023 z namenom pridobiti natančno oceno velikosti populacije. Rezultati zadnjega monitoringa bodo znani predvidoma v začetku leta 2025. V vmesnem obdobju ocena številčnosti populacije medveda temelji na štirih pristopih, ki imajo za osnovo evidentirane podatke o odvzemih medvedov in kalibracijskih podatkih o številčnosti medveda po genetski metodi. Spomladanska, torej najvišja letna ocena števila medvedov za leto 2018, je bila na podlagi rekonstrukcijske populacijske dinamike medveda ocenjena na 975 osebkov (875 – 1130 osebkov), za leto 2020 pa 990 osebkov (860 – 1120 osebkov), za leto 2022 1096 osebkov (910 – 1318 osebkov) in za leto 2024 990 osebkov (810 – 1310 osebkov).

Ministrstvo za naravne vire in prostor si bo še naprej prizadevalo za ozaveščanje javnosti o ključnih vidikih njihovega varstva. V letu 2023 sta se v okviru ministrstva ponovno začeli sestajati Interesna posvetovalna skupina za sodelovanje pri upravljanju velikih zveri in Strokovna skupina za upravljanje velikih zveri. Naloga strokovne skupine je podajanje strokovnih stališč in predlogov za izvajanje nalog in ukrepov upravljanja velikih zveri v Sloveniji. V interesni posvetovalni skupini se člani seznanjajo o vseh aktualnih vsebinah, povezanih z velikimi zvermi in razpravljajo ter vključujejo različne poglede v naloge in ukrepe upravljanja velikih zveri v Sloveniji.

Ministrstvo sofinancira različne evropske projekte za upravljanje velikih zveri. Z namenom izboljševanja praks upravljanja, kot so znanja s področja zaščite premoženja, metodologije monitoringa, čezmejno upravljanje.

Aktivnosti zmanjševanja števila škodnih dogodkov se v zadnjih desetih letih intenzivno izvajajo v okviru večletnih projektov (SloWolf, DINALP BEAR, Carnivora Dinarica, WolfAlps EU), manjših projektov (Pastirstvo za sobivanje) in rednih nalog ministrstva, Zavoda za gozdove Slovenije in Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. Med zaščitnimi ukrepi se še vedno med drugim izvajajo donacije in sofinanciranje nakupa kompletov visokih elektromrež in ograj ter pastirskih psov, subvencionira se delo za varovanje čred pred velikimi zvermi, poteka izobraževanje lastnikov za učinkovito zaščito domačih živali in čebelnjakov. V preteklosti pa so se izdajale tudi publikacije, razdeljeni so bili medvedovarni smetnjaki in kompostniki, sanirale so se ilegalne in neurejene deponije in izvajali so se programi za zagotavljanje rednih izobraževalno-podpornih aktivnosti, namenjenih informiranju lokalnih prebivalcev o ustreznem ravnanju za zmanjševanje vseh ključnih konfliktov. 

Do odškodnine za škodo, ki jo povzročijo živali zavarovanih prosto živečih vrst, so na podlagi Zakona o ohranjanju narave upravičeni vsi, ki ravnajo kot dober gospodar in na svoje stroške naredijo vse potrebno, da premoženje obvarujejo pred nastankom škode. Za povračilo škode, ki jo povzročijo zavarovane vrste živali, je pristojno Ministrstvo za naravne vire in prostor. Iz evidenc ministrstva izhaja, da od vseh zabeleženih škodnih dogodkov, ki jih povzročijo živali zavarovanih vrst, rjavi medved in volk povzročita 75 odstotkov škodnih dogodkov. Odškodnine se, glede na razpoložljivost sredstev proračuna, redno izplačujejo.

Rjavi medved ostaja pomemben del biotske raznovrstnosti Slovenije, zato bo Ministrstvo za naravne vire in prostor še naprej izvajalo vse ukrepe za njegovo varstvo, vključno z ohranjanjem medvedovega življenjskega prostora.