Namen srečanj je namreč obravnava in sprejemanje stališč ter podajanje mnenj in pobud ministru.

V uvodu je državna sekretarka dr. Lidija Kegljevič Zagorc predstavila dosedanje aktivnosti na področju popoplavne sanacije, pri tem pa posebej izpostavila koncept celovitega pristopa pri delu na vodotokih in zavzemanje ministrstva za udejanjanje na naravi temelječih rešitev. Vrednost sanacijskega programa, ki bo zagotavljal trajne in na podnebne spremembe odporne rešitve, je 1,3 milijarde evrov.

Direktorica direkcije za vode mag. Neža Kodre je v nadaljevanju podrobneje predstavila potek popoplavne obnove, posamezne korake in vključevanje občin v izvajanje vzdrževanja in pripravo sanacijskega programa. Vodstvo ministrstva je skupaj z direkcijo v preteklih mesecih opravilo 16 terenskih obiskov. V namen preglednosti delovanja direkcije in za karseda dobro informiranost javnosti je bil vzpostavljen spletni pregledovalnik delovišč, ki se je izkazal kot uporabno orodje in bo tudi v bodoče zagotavljal pregled nad delom direkcije.

Ministrstvo in direkcija za vode pripravljata sistemsko povezane ukrepe za vzpostavitev večje poplavne odpornosti. Gre za celovit pristop na ravni porečij, kjer je pozornost namenjena sinergijam med urejanjem vodotokov in ščitenjem narave, zasleduje se stroškovna in okoljska učinkovitosti, končni cilj pa je zmanjšanje poplavne ogroženosti in izboljšanje stanja vodotokov.

Sodelujoči v svetu – prihajajo iz gospodarstva, kmetijstva, nevladnih organizacij in akademske sfere – so izpostavili, da je treba okrepiti dialog med vsemi vpletenimi. Cilj naj bodo rešitve, ki bodo ščitile tako vodotoke, kmetijske površine kot naravo. Pomemben izziv predstavljajo hudourniška zaledja, ki jim je potrebno nameniti več pozornosti in od pristojnih zahtevati, da poskrbijo za odvečen material in naplavine. Nevladniki pričakujejo več odprtega dialoga med vsemi deležniki in izdatnejšo komunikacijo z javnostmi. Prisotni so se namreč strinjali, da večina nasprotovanj posameznim rešitvam izhaja iz preslabe obveščenosti in preslabega poznavanja celovitosti problematike.