Septembra 2015 je bila na Vrhu Organizacije združenih narodov (OZN) o trajnostnem razvoju sprejeta Agenda za trajnostni razvoj do leta 2030 (Agenda 2030) in njenih 17 ciljev trajnostnega razvoja (vsebina v angleščini), ki so nujen poziv k ukrepanju vseh držav v okviru globalnega partnerstva. Agenda 2030 je zgodovinski dogovor in zaveza mednarodne skupnosti za odpravo revščine, zmanjševanje neenakosti, zagotovitev napredka ter zaščite okolja za sedanje in bodoče generacije. Vendar napredek pri doseganju ciljev trajnostnega razvoja do leta 2030 zaostaja. Pri izzivih, s katerimi se soočamo, pa sta človeška iznajdljivost in inovativnost tisti, ki nam bosta omogočili, da jih dosežemo in uspemo.

Intelektualna lastnina je močan katalizator za inovacije in ustvarjalnost. Je osrednjega pomena za reševanje globalnih izzivov, s katerimi se soočamo in ima ključno vlogo pri izboljšanju življenjskih pogojev in varovanju našega planeta. Uravnotežen sistem intelektualne lastnine spodbuja in nagrajuje inovatorje, ustvarjalce in podjetja za njihovo delo ter zagotavlja, da ima družba koristi od njihove ustvarjalnosti in iznajdljivosti. Na interaktivnem orodju WIPO (vsebina v angleščini) in v posebni izdaji publikacije WIPO Magazine (vsebina v angleščini) je predstavljenih več informacij o povezavi med pravicami intelektualne lastnine in spodbudnih, konkretnih primerih iz sveta (tudi Slovenije).

Glavno temo svetovnega dneva intelektualne lastnine je v video nagovoru izpostavila tudi direktorica urada mag. Karin Žvokelj:

Ob letošnjem svetovnem dnevu je izšlo tudi več študij, ki ponujajo zanimiv vpogled v povezavo pravic intelektualne lastnine s cilji trajnostnega razvoja. Tako na primer podatki poročila na podlagi analize patentov, ki ga je objavil WIPO (vsebina v angleščini) osvetljujejo prepletanje patentne dejavnosti in ciljev trajnostnega razvoja OZN. Poročilo med drugim ugotavlja, da dandanes cilje trajnostnega razvoja OZN podpira rekordno število patentov, saj je z njimi povezana skoraj ena od treh (31,4 odstotka) aktivnih patentnih družin. Med njimi je največ patentov za izume, povezane s ciljem trajnostnega razvoja 9 (industrija, inovacije in infrastruktura), kar predstavlja 19 odstotkov, pomembno pa narašča rast patentov, povezanih s ciljem 13 (podnebni ukrepi) in ciljem 7 (cenovno dostopna in čista energija).

Urad Evropske unije za intelektualno lastnino (angleško European Union Intellectual Property Office -  EUIPO) je ob tej priložnosti izdal posodobljeno poročilo Zelene znamke Evropske unije (vsebina v angleščini), ki  kaže, da je bilo največje število zelenih blagovnih in storitvenih znamk doseženo leta 2021, z 21.281 vloženimi zelenimi znamkami Evropske unije (EU). V poročilu je po državah prikazan delež zelenih znamk EU v vseh prijavah znamk EU leta 2022. Poročilo obravnava tudi trende in razlike med deležem znamk iz EU in deležem znamk s poreklom izven EU.

Med državami članicami EU je v letu 2022 prav Slovenija zabeležila največji delež zelenih znamk EU in sicer skoraj 20 odstotkov, kar predstavlja delež, ki ga je presegla le Švica in je višji celo od deleža, ki so ga dosegle nekatere  druge velike države, na primer Kitajska (18.7 odstotka). Druge države z visokim deležem zelenih znamk EU so še Nemčija, Finska in Koreja.

Poročilo tudi kaže, da se je razmerje zelenih znamk EU v letu 2022 v primerjavi z letom 2021 v 12 državah članicah EU povečalo bolj od povprečja v EU. V tej primerjavi se je delež najbolj povečal v Sloveniji, z 12 odstotkov na prej omenjenih skoraj 20 odstotkov, s čimer je presegla tudi Švico na drugem mestu.

To je izpostavil tudi izvršni direktor EUIPO, João Negrão, v video nagovoru Sloveniji ob svetovnem dnevu intelektualne lastnine:

Na spletni strani lahko preberete več o aktivnostih Urada za intelektualno lastnino ob letošnji kampanji ob svetovnem dnevu intelektualne lastnine. 

Na spletni strani WIPO najdete podrobne informacije o kampanji ob letošnjem svetovnem dnevu intelektualne lastnine (vsebina v angleščini).