Luka Mesec, minister

»Prvi maj nas vsako leto spomni, da je srednji razred, s katerim se danes identificira večina Slovenk in Slovencev, nastal šele takrat, ko so si naši predniki priborili socialno državo, javno zdravstvo, pokojninski sistem, osemurni delavnik. Pred tem je bil srednji razred v Evropi ozek, omejen na majhen krog privilegiranih, ostali pa so živeli v podobah revščine, ki je danes na srečo le še spomin na zbledelih slikah delavskega razreda 19. stoletja.

Prvi maj je praznik, ki nas vsako leto spomni, da evropski socialni model ni samoumeven. Življenje v konkurenčnih sistemih je precej drugačno. Na Kitajskem poznajo tako imenovane delovnike 996, torej delajo od 9. ure zjutraj do 9. ure zvečer šest dni v tednu. V Združenih državah Amerike (ZDA), najbogatejši državi na svetu, pa ima skoraj 50 milijonov ljudi težave z dostopanjem do osnovnih zdravstvenih storitev. Da o neenakostih ne govorimo.

Trenutno se pri nas razvoj še vedno relativno uspešno premika v nasprotno smer, saj v Sloveniji širimo socialna zavarovanja. Ministrstvu za solidarno prihodnost je uspelo uvesti dolgotrajno oskrbo, ki je postalo peto socialno zavarovanje poleg pokojninskega, zdravstvenega, invalidskega in zavarovanja za brezposelnost. To zavarovanje nam omogoča, da v sklepnih letih naših življenj ne bomo sami in da bodo zgodbe, kakršno smo videli nedavno, ko je ostareli gospoda iz Kočevja ostal sam, obnemogel in pozabljen v družbi, postale blede podobe preteklosti, enako kot podobe bede delavstva izpred stoletja.

Slovenija je z uveljavitvijo novega koncepta minimalne plače, pokazala pot Evropi. Od leta 2019 do danes se je bruto minimalna plača povišala za 42 odstotkov, čemur je sledila 26-odstotna splošna rast plač. Evropska komisija je leta 2021 na podoben način zasnovala evropsko direktivo o minimalni plači, mi pa smo dober zgled, da višje plače ne ubijajo gospodarstva in delovnih mest, ampak obratno, saj smo v teh letih dosegli rekordno zaposlenost v gospodarstvu.

A pred nami so težki izzivi. Konkurenčni pritisk Kitajske in ZDA se povečuje, podnebni zlom je že del naše realnosti in razprave o umetni inteligenci se v krogu evropskih ministrov za delo vrtijo okoli vprašanja, ali bo nova tehnologija vodila v množična odpuščanja, ker bo opravljala delo namesto ljudi.

Moja zaveza ob prazniku dela je zato, da bom odgovore na te izzive iskal v poglabljanju, in ne v opuščanju, slovenskega in evropskega socialnega modela.

Živel prvi maj!«

Dan Juvan, državni sekretar

"Prvi maj praznujemo zaradi civilizacijskih dosežkov, ki jih je omogočilo delavsko organiziranje, med drugim 8-urni delavnik, plačan dopust in regres, bolniški, starševski in porodniški dopust in nadomestilo, zaščita pred odpuščanjem in tako naprej. A številni delavci teh in ostalih pravic - z njimi pa tudi stabilnosti in varnosti - danes niso deležni. Kuharji, prodajalke, prevajalci, oblikovalci, vozniki in dostavljavci so danes samostojni podjetniki. 

Zato na ministrstvu za delo pripravljamo vladno strategijo za odpravo prekarnosti, k oblikovanju katere se je vlada zavezala v koalicijski pogodbi. Med cilji strategije je tudi bolj jasno določena definicija delovnega razmerja, ki bo skladna s porastom novih oblik dela, tako da bo oblikovana jasna ločnica med dejanskimi samostojnimi podjetniki, ki delujejo na trgu in prikrito zaposlitvijo. Želimo zagotoviti, da bodo vsi, ki delajo, primerno zaščiteni. Da bo lahko vsak Wolt dostavljalec koristil bolniško odsotnost, da bo lahko prodajalka v trafikah odšla na plačan dopust in da bo lahko grafična oblikovalka dobila kredit za stanovanje. Torej, da bodo vsi delavci in delavke deležni vseh tistih pravic, za katere so v preteklosti umirali naši tovariši.

Živel 1. maj!"

Igor Feketija, državni sekretar

»Za delavke in delavce je značilno, da niso lastnice/ki svojih produkcijskih sredstev, zato si materialni obstoj zagotavljajo s prodajanjem svoje delovne sile. Poleg tega nimajo kontrole nad svojim delovnim procesom, temveč jim ga narekujejo njihovi nadrejeni. Nadrejeni na delovnem mestu imajo na naše počutje in duševno zdravje celo večji vpliv od naših življenjskih partnerjev. Demokracija pa se pregovorno konča pri vratih delovnega mesta.

Približno 70 odstotkov delavk in delavcev v Sloveniji je zaposlenih v malih in srednje velikih podjetjih, med katerimi so mnoga na pragu velikega prenosa lastništva z njihovih ustanoviteljev na naslednike. Dolgoletne izkušnje kažejo, da ima prenos lastništva na zaposlene izredno pozitivne učinke za podjetja, za njihovo lokalno okolje in kar je najpomembnejše, za delavce v njih. Zato v sodelovanju med Ministrstvom za solidarno prihodnost in Ministrstvom za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti nastaja Zakon o lastniških zadrugah, ki bo omogočil učinkovit in vzdržen model (so)lastništva zaposlenih. Prizadevamo si, da bo takšna oblika ekonomske demokracije zaživela, še zlasti v luči omenjenih vprašanj.«