Prvega maja mineva 20 let od vstopa Republike Slovenije v Evropsko unijo. Leta 2004 so bili tako izpolnjeni vsi pogoji, ki jih je morala izpolniti Slovenija, da se je lahko pridružila skupnosti evropskih držav in postala njena polnopravna članica. Slovenija je s tem dosegla enega izmed glavnih ciljev, za katerega si je prizadevala od osamosvojitve leta 1991 dalje.

Leta 1993 je bil podpisan Sporazum o sodelovanju med Slovenijo in takratno Evropsko gospodarsko skupnostjo. Junija 1996 je Slovenija vložila prošnjo za polnopravno članstvo in podpisala Evropski sporazum o pridružitvi in zaprosilo za članstvo v Evropski uniji. Konec marca 1998 so se uradno začela pogajanja za članstvo, 1. februarja 1999 je Slovenija uradno postala pridružena članica Evropske unije, decembra 2002 pa so se pogajanja za članstvo uspešno zaključila. 23. marca 2003 je Slovenija izvedla referendum o vstopu države v Evropsko unijo. Na njem je 89,64 % volivcev glasovalo »za«. Vstop novih članic so zatem morale potrditi še vse države članice Evropske unije in Evropski parlament. 1. maja 2004 je tako prišlo do največje širitve v zgodovini Evropske unije, saj se ji je takrat pridružilo deset novih držav, poleg Slovenije še Ciper, Češka, Estonija, Madžarska, Latvija, Litva, Malta, Poljska in Slovaška.

Pred vstopom v unijo je morala Slovenija prilagoditi svojo zakonodajo in pravni red. Poleg finančnih in razvojnih prednosti članstva ter odprtih možnosti za zaposlovanje v drugih državah članicah je pridobila tudi pravico do volitev poslancev v Evropski parlament, to je zakonodajno telo Evropske unije. Njegove poslance izvolijo volivci držav članic Evropske unije na neposrednih volitvah vsakih pet let.

Prve volitve v Evropski parlament, na katerih so bili poslanci voljeni neposredno, so potekale 7. in 10. junija leta 1979. Takrat je imela Evropska unija 9 članic. Po volitvah so se poslanci začeli povezovati v vseevropske politične skupine in ne več po državah. Evropski parlament je takrat štel 410 članov.

Slovenija je svoje predstavnike v Evropski parlament prvič volila 13. junija 2004. V ostalih članicah so volitve potekale med 10. in 13. junijem. Odlok o razpisu volitev slovenskih poslancev v Evropski parlament je bil v Uradnem listu objavljen 26. marca 2004. Že več mesecev pred izvedbo volitev so stekla različna volilna opravila. Državni zbor je sprejel ustrezno zakonodajo, ki je omogočala, da so lahko na volitvah v Evropski parlament sodelovali vsi državljani Republike Slovenije, ki so imeli volilno pravico, in državljani Evropske unije, ki so imeli v Republiki Sloveniji prijavljeno stalno prebivališče in jim v domači državi ni bila odvzeta volilna pravica. Naloga Ministrstva za notranje zadeve je bila, da pripravi volilne imenike in vanj poleg slovenskih državljanov vpiše tudi tiste državljane drugih evropskih držav, ki izrazijo željo glasovati pri nas. Isti postopki so stekli tudi v drugih evropskih državah. Vsaka članica Evropske unije je preko svojih diplomatsko konzularnih predstavništev posebej obveščala o načinu volitev v njihovi državi.

Pogoji za volilno pravico v Sloveniji so bili starost 18 let na dan glasovanja in na območju Republike Slovenije prijavljeno stalno prebivališče. V evidenco volilne pravice za volitve v Evropski parlament se je volivec, ki ni bil slovenski državljan, bil pa je državljan ene izmed članic Evropske unije, lahko vpisal na podlagi zahteve, ki jo je vložil pri upravni enoti, na območju katere je imel prijavljeno stalno prebivališče. Zahtevo je lahko vložil osebno ali po pošti, kadarkoli do dneva razpisa volitev. Zahteva je morala vsebovati naslednje podatke: priimek in ime, dekliški priimek, datum in kraj rojstva, spol, državljanstvo, podatke o naslovu stalnega prebivališča v Sloveniji, podatke o državi in kraju oziroma volilni enoti, kjer je bil volivec nazadnje vpisan v volilni imenik, ter izjavo, da bo volilno pravico za volitve v Evropski parlament uresničeval v Republiki Sloveniji. Poleg tega je bilo treba zahtevi priložiti dokaz o državljanstvu, overjeno fotokopijo javne listine, opremljeno s fotografijo, ter izjavo, da volivcu volilna pravica ni bila odvzeta. Upravna enota je preko Ministrstva za notranje zadeve obvestila državo, v kateri je bil volivec nazadnje vpisan v volilni imenik, o zahtevi za vpis v evidenco volilne pravice za volitve v Evropski parlament. Po prejemu potrditve je bil volivec izbrisan iz volilnega imenika svoje države in vpisan v evidenco volilne pravice za volitve v Evropski parlament v Republiki Sloveniji. To je veljalo toliko časa, dokler volivec ni zahteval vpisa v evidenco volilne pravice v drugi državi.

Državljani Republike Slovenije, ki v Sloveniji niso imeli prijavljenega stalnega prebivališča in obenem tudi niso prebivali na območju držav članic Evropske unije, so lahko na volitvah sodelovali le v Sloveniji. Tisti slovenski državljani, ki pa so v tujini prebivali le začasno na podlagi dovoljenja za prebivanje, ki ni omogočal vpisa v evidenco volilne pravice v državi prebivanja, v Sloveniji pa so imeli prijavljeno stalno prebivališče, so bili avtomatsko vpisani v volilni imenik v Sloveniji. Pri tem pa so se lahko odločali, ali bodo volilno pravico uresničevali na volišču v Sloveniji, po pošti ali na diplomatsko konzularnem predstavništvu Republike Slovenije v tujini.

Celotna država Slovenija je bila ena volilna enota. Volivci so odločali med 13 listami in 91 kandidati. Na podlagi proporcionalnega volilnega sistema z možnostjo preferenčnega glasu je bilo izvoljenih 7 poslancev. Postopek kandidiranja in ugotavljanja volilnih izidov je urejal Zakon o volitvah poslancev iz Republike Slovenije v Evropski parlament (Uradni list RS, številka 96/2002 in 22/2004). Prvi evropski poslanci iz Slovenije so bili: Lojze Peterle in Ljudmila Novak (Nova Slovenija – Krščanska ljudska stranka), Jelko Kacin in Mojca Drčar Murko (Liberalna demokracija Slovenije in Demokratična stranka upokojencev Slovenije), Mihael Brejc in Romana Jordan Cizelj (Slovenska demokratska stranka) ter Borut Pahor (Združena lista socialnih demokratov).

Med 6. in 9. junijem 2024 bodo državljani članic Evropske unije ponovno volili nove poslance 720-članskega Evropskega parlamenta. Volitve poslancev iz Slovenije bodo potekale 9. junija. Na njih bo Slovenija izvolila 9 poslancev, enega več kot na zadnjih volitvah. Izvoljeni poslanci ne bodo predstavniki države, v kateri bodo izvoljeni, ampak bodo zastopali svoje volivce in njihove interese ter politične interese evropskih političnih strank.

Maja Povalej