Okroglo mizo sta v Mariboru organizirala Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ) in Mestna občina Maribor v sodelovanju s STAklubom Slovenske tiskovne agencije (STA). Na njej so ob ministrici za zdravje dr. Valentini Prevolnik Rupel sodelovali dr. Emilija Stojmenova Duh, ministrica za digitalno preobrazbo, dr. Asta Vrečko, ministrica za kulturo, dr. Darjo Felda, minister za vzgojo in izobraževanje, Simon Maljevac, minister za solidarno prihodnost in Igor Feketija, državni sekretar na ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti.

Vsi govorci so izpostavili pomembnost medresorskega sodelovanja na področju duševnega zdravja, saj se to ne dotika le zdravja, temveč tudi področij, kot so digitalno okolje, izobraževanje, socialno varstvo, kultura ter zaposlovanje.

"Da smo se zbrali v takšnem številu, dokazuje, da se ukrepi in cilji Nacionalnega programa za duševno zdravje uresničujejo, saj smo si v njem zastavili za cilj interdisciplinarni pristop k duševnemu zdravju in njegovo uresničevanje v vseh politikah," je dejala ministrica za zdravje. Dodala je, da je z vzpostavljeno medresorsko delovno skupino iz kar sedmih ministrstev in NIJZ omogočena usklajena priprava in izbiranje ukrepov ter s tem doseganje trajnih izboljšav na sistemskem področju duševnega zdravja.

Dr. Prevolnik Rupel je v razpravi ocenila, da je dostopnost do zdravstvenih storitev na področju duševnega zdravja omejena, zato si na ministrstvu za zdravje prizadevamo za izboljšanje dostopnosti in dvig ozaveščanja o virih pomoči z različnimi ukrepi: s sofinanciranjem programov in projektov izboljšujemo zdravstveno pismenost na področju duševnega zdravja, zmanjšujemo stigmo in varujemo pravice oseb s težavami v duševnem zdravju, s sprejeto strategijo obvladovanja demence bomo zagotavljali preventivne ukrepe, zgodnje odkrivanje bolezni, celostno obravnave oseb z demenco s podporo svojcem, s financiranjem dodatnih specializacij iz klinične psihologije in pedopsihiatrije povečujemo število strokovnjakov. Prav tako še naprej krepimo razvoj mreže centrov za duševno zdravje po Sloveniji. 

S pomočjo evropskih sredstev na ministrstvu za zdravje razvijamo programe psihološke prve pomoči, usposabljanja delavcev na področju vzgoje in izobraževanja ter krepitve kompetenc vodstvenih kadrov za boljše prepoznavanje duševnih stisk na delovnem mestu, je naštela ministrica.

Ostali predstavniki vlade so o področju duševnega zdravja razpravljali iz perspektiv svojih resorjev. Minister za solidarno prihodnost Simon Maljevac je med drugim poudaril, da je treba razbiti tabuje o duševnih stiskah ter spremeniti pogled na staranje. Omenil je problem osamljenosti med starejšimi. "Moramo poskrbeti, da smo čim bolj vključeni v skupnost," je poudaril.

Ministrica za kulturo dr. Asta Vrečko je ocenila, da lahko ljubiteljska kultura pozitivno vpliva na duševno zdravje posameznika. Eden od ključnih dejavnikov, ki vzbuja stres, so po njenih besedah delovni pogoji. "Področje prekarnosti je izrazito pomembno," je dejala.

Eden od vzrokov za težave z duševnim zdravjem je po besedah ministrice za digitalno preobrazbo dr. Emilije Stojmenove Duh spletno ustrahovanje. "Digitalno okolje lahko prinaša ogromno prednosti, to so viri znanja, ampak je tudi prostor za širjenje sovražnega govora in dezinformacij," je dejala. Z zakonodajo in ozaveščanjem moramo poskrbeti, da je spletno okolje varno in zaupanja vredno.

Minister za vzgojo in izobraževanje Darjo Felda je izpostavil, da so z zakonom o osnovni šoli uvedli razširjeni program, v okviru katerega bodo po pouku spodbujali otroke, da se ukvarjajo z aktivnostmi, ki jih veselijo.

Državni sekretar na ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Igor Feketija pa je ocenil, da imajo vodstveni delavci pomemben vpliv na duševno zdravje zaposlenih na delovnem mestu.

NIJZ je z današnjo okroglo mizo napovedal že drugi festival duševnega zdravja. Ta bo tudi letos povezal številne strokovnjake, organizacije, osebe z izkušnjo in druge, ki v slovenskem prostoru delajo na tem področju.