Državni sekretar Matjaž Frangež se je v Berlinu udeležil konference ob dvajsetletnici širitve Evropske unije angleško 20 Years of EU Enlargement: a Success Story for the Future – the Perspective of German Business. Slovenija je bila namreč kot najbolj razvita in napredna država izmed novih držav članic izbrana, da predstavi svoje izkušnje v luči pristopa k EU.

Državni sekretar Frangež je povedal: "Dejstvo je, da smo s širitvijo vsi pridobili. Slovenija je več kot podvojila svoj bruto družbeni proizvod, početverila svoj izvoz, naše povprečne plače so danes enkrat večje. Toda: širitev bi bila uspeh tudi brez tega. Ne smemo pozabiti, da je EU največji mirovni projekt političnega in gospodarskega sodelovanja različnih držav in narodov v človeški zgodovini." 

"Evropa pa se danes sooča z novimi izzivi v zaostreni globalni konkurenci. Medtem ko nekateri pozivajo h krepitvi nacionalne suverenosti in k “manj Evrope”, je pravi odgovor krepitev skupnih evropskih ambicij, ker tudi veliki tehnološki izzivi zahtevajo, da globalno tekmo zmagamo skupaj. Vsak zase nimamo nobenih možnosti, skupaj pa lahko ponovno povedemo,” je še dodal Frangež na konferenci, kjer so različni predstavniki politike in gospodarstva predstavili svoj pogled na do sedaj največjo širitev Evropske unije.

Konferenco so organizirali Nemška zbornica za industrijo in trgovino, Združenje nemške industrije in Združenje za sodelovanje z Vzhodno Evropo. Skupaj z gosti so želeli izkoristiti konferenco za pogled na izzive, s katerimi so se ob širitvi soočale nove države članice. Pogled nazaj je bil namenjen predvsem razpravi o prihodnosti širitve, saj se je Evropska unija zavezala k nadaljnjim pristopnim pogajanjem. Osrednji govorec na konferenci je bil nemški zvezni gospodarski minister Robert Habeck, ki je  podal oceno pozitivnih učinkov širitev na nemško gospodarstvo in gospodarstva partnerskih držav.

Na konferenci je bilo sicer ključno sporočilo, da so bile posledice širitve koristne za vse vključene, tako za novo pridružene članice, ki so izboljšale svojo neto pozicijo glede na celotno unijo, kot tudi za obstoječe članice, ki jim je širitev ponudila še večji trg in nove priložnosti. 

Nastop državnega sekretarja Frangeža na panelni razpravi na dogodku je bil pomemben z vidika promocije Slovenije tako v Berlinu kot v celotni Nemčiji, ter tudi širše, saj so bili prisotni številni visoki predstavniki gospodarstva in politike, dogodek pa je bil tudi medijsko odmeven.

Ob robu konference se je državni sekretar srečal tudi s predstavniki nemškega Zveznega ministrstva za gospodarstvo in podnebne ukrepe, Nemške zbornice za industrijo in trgovino, Slovensko-nemške gospodarske zbornice, Združenja malih in srednje velikih podjetij (MSP) Mittelstand ter Vzhodnega odbora nemškega gospodarstva. 

Obisk tovarne Tesla

V okviru svoje poti v Berlin si je državni sekretar Frangež ogledal tudi megatovarno Tesla. Tovarna angleško Gigafactory Berlin-Brandenburg je Teslina prva proizvodna lokacija v Evropi in Teslina najnaprednejša, trajnostna in učinkovita tovarna doslej. Predvidoma bo dokončana letos, v njej bodo izdelali več sto tisoč vozil Model Y in na milijone baterijskih celic.

Glede tega je državni sekretar Frangež povedal: "V Berlinu smo si ogledali eno od najsodobnejših avtomobilskih tovarn na svetu. V Teslini Gigafactory Berlin Brandenburg smo videli povsem drugačen model proizvodnje, kjer vsi ključni deli (z izjemo baterij) nastajajo na enem mestu. Od odločitve za lokacijo do zagona proizvodnje je poteklo manj kot 3 leta na podlagi začasnega dovoljenja, ki je predstavljalo veliko tveganje za večmiljardno investicijo. V ta namen so izkoreninili 300 hektarjev borovega gozda na zemljišču v deželni lasti. S predstavniki Tesle smo se dogovorili za obisk potencialnih slovenskih dobaviteljev, ki imajo priložnost za vključitev v tokove, potrebne za prihodnje Tesline načrte s skaliranjem proizvodnje in širitve lokacije. Predstavili smo prizadevanje za transformacijo slovenskega avtomobilskega sektorja GREMO Green Mobility, ki jo je ambiciozno zastavil Avtomobilski grozd Slovenije v sodelovanju z znanostjo in Vlado Republike Slovenije."

Sodelovanje med Slovenijo in Nemčijo

Z nemškim Zveznim ministrstvom za gospodarske zadeve in podnebne ukrepe sicer poteka usklajevanje Akcijskega načrta med Slovenijo in Nemčijo za naslednje obdobje, saj v letu 2024 izteče prejšnji akcijski načrt (predvidoma bo to obdobje 2025–2028).

Nemčija je za Slovenijo najpomembnejša gospodarska partnerica v EU. Slovenija je v letu 2023 v Nemčijo izvozila za 7429 milijonov evrov blaga, uvozila pa ga je za 6965 milijonov. S tem se je Nemčija lani uvrstila na drugo mesto najpomembnejših trgovinskih partneric Slovenije v blagovni menjavi in prvo mesto med državami članicami EU. Menjava storitev v letu 2022 je dosegla skoraj 2,5 milijarde evrov in je glede na leto 2021 zrasla za 23 odstotkov. Slovenija je pri tem ohranila dokaj visok presežek izvoza nad uvozom in sicer 895 milijonov evrov.

Vrednost neposrednih naložb Nemčije je v letu 2022 znašala 1,84 milijarde evrov, kar jo je uvrščalo na četrto mesto med najpomembnejšimi tujimi investitorji v Sloveniji. Slovenske naložbe v Nemčijo so dosegle 169,1 milijona evrov, kar je Nemčijo uvrščalo na deveto mesto najpomembnejših destinacij za slovenske tuje naložbe.

Možnosti za krepitev dvostranskega sodelovanja so bile zaznane na področju avtomobilske industrije, novih, okolijskih tehnologij, trajnostnega turizma vesoljske tehnologije in digitalizacije. Avtomobilska industrija predstavlja slabo četrtino slovenskega izvoza v Nemčijo in osmino našega uvoza iz Nemčije. Slovenska avtomobilska industrija pa se intenzivno preusmerja v razvoj novih rešitev za elektrifikacijo vozil, uvaja rešitve digitalne preobrazbe v proizvodne procese ter zmanjšuje ogljični odtis. Priložnosti so tudi na področju razvoja novih tehnologij (biotehnologija, nanotehnologija), okolijskih tehnologij (vodik kot pogonsko sredstvo, vetrne elektrarne), digitalizacije in pametnih rešitev na področju Industrije 4.0. Sodelovanje je možno pri selitvi proizvodnje polprevodnikov nazaj v EU, razvoju krožnega gospodarstva, umetne inteligence, logistike, prehranske industrije in energetike (varna oskrba, pametna električna omrežja).

Glede na velik pomen Nemčije za slovensko gospodarstvo, na tem trgu poteka tudi več poslovnih aktivnosti. Prav zdaj so odprte prijave na gospodarsko delegacijo v Muenchen ob robu EURO 2024. SPIRIT Slovenija, Ministrstvo za gospodarstvo turizem in šport, Nogometna zveza Slovenije ob podpori Slovenske turistične organizacije, Veleposlaništva Republike Slovenije v Nemčiji, Generalnega konzulata Republike Slovenije v Münchnu in Slovensko-nemške gospodarske zbornice vabijo predstavnike slovenskih podjetij k udeležbi v gospodarski delegaciji.