Vlada Republike Slovenije se je seznanila z zahtevo poslank in poslancev za oceno ustavnosti Odloka o razpisu posvetovalnega referenduma o obravnavi ureditve pravice do pomoči pri prostovoljnem končanju življenja. V njej predlagatelji predlagajo, naj Ustavno sodišče do svoje končne odločitve o ustavnosti izpodbijanega Odloka v celoti zadrži njegovo izvrševanje. Pri tem tudi navajajo, da bi bilo mogoče neustavne posledice odpraviti tako, da bi Ustavno sodišče v celoti zadržalo izvrševanje Odloka, še posebej, ker se 9. maja 2024 začne volilna kampanja za volitve poslank in poslancev iz Republike Slovenije v Evropski parlament, na kar je vezana tudi vsebina celotnega Odloka do končne odločitve. Hkrati bi tudi Ustavno sodišče določilo, da se odločitev izvrši na takšen način, da ne bi moglo priti do posvetovalnega referenduma o vprašanju, ki je samo po sebi v nasprotju z Ustavo Republike Slovenije.

Vlada v svojem mnenju uvodoma izpostavlja, da podpira referendumsko odločanje kot najvišjo obliko demokratičnega odločanja državljank in državljanov, kadar se nanaša na posebej zahtevna vprašanja za iskanje rešitev najbolj primerne ureditve najzahtevnejših družbeno-pravnih razmerij. Posvetovalni referendum se razpiše o vprašanjih iz pristojnosti Državnega zbora, ki so širšega pomena za državljane. Posvetovalni referendum je lahko le predhoden, to je preden Državni zbor končno odloči o posameznem vprašanju; mnenje volivcev na referendumu pa Državnega zbora pravno ne zavezuje. Državni zbor je pri uporabi tega referenduma svoboden, kar pomeni, da ga lahko razpiše tudi za posamezna ustavno-revizijska in zakonodajna vprašanja. Za posebej zahtevna vprašanja je posvetovalni referendum učinkovito sredstvo za testiranje javnega mnenja in za ugotavljanje smeri reševanja določenega vprašanja.

Vlada ugotavlja, da predlagano referendumsko vprašanje naslavlja pomembno družbeno vprašanje, o katerem je prav, da se opredelijo državljanke in državljani. Gre za tematiko, o kateri so že potekala javna posvetovanja in razprave, poleg tega pa je bila javnost seznanjena tudi s predlogom zakona, ki ga je julija 2023 v zakonodajni postopek vložilo 5000 volivk in volivcev.

Rezultat posvetovalnega referenduma bo pokazal, ali si volivci želijo, da vlada kot predlagatelj zakona pristopi k celostni pripravi zakonodajnega predloga v zvezi s pomočjo pri prostovoljnem končanju življenja oziroma, da to storijo poslanci. Zakonodajni predlogi vlade so, v skladu z Resolucijo o normativni dejavnosti, pripravljeni na način, da se usklajujejo s strokovnimi deležniki in s splošno javnostjo, preko javne razprave in nato še medresorskega usklajevanja. Navedeni postopek priprave zakonskih predlogov zagotavlja, da so rešitve s katerimi se želi urediti določeno problematiko premišljene in strokovno utemeljene.

V primeru posvetovalnega referenduma, ki nima pravno zavezujočih učinkov, po mnenju vlade težko popravljive škodljive posledice ne morejo nastati. Zadržanje izvrševanja Odloka o razpisu ima tako smisel le v primeru zakonodajnega referenduma, če se dokaže, da bi bil odlok o razpisu zakonodajnega referenduma v nasprotju z Ustavo in bi to povzročilo težko popravljive škodljive posledice.

Vlada meni, da ni podlage za ugotavljanje nedopustnosti posvetovalnega referenduma, predvsem pa, da pri Odloku ni mogoče dokazati nastanka težko popravljivih škodljivih posledic, ki bi jih moral predlagatelj v skladu z Zakonom o ustavnem sodišču utemeljiti pri predlogu za zadržanje izvrševanja Odloka.

Vlada Republike Slovenije mnenje posreduje Državnemu zboru Republike Slovenije.

Vir: Ministrstvo za javno upravo