Mednarodni dan zdravja rastlin letos poteka pod geslom Zdravje rastlin, varna trgovina in digitalna tehnologija, ki opozarja na vpliv mednarodne trgovine z rastlinami in rastlinskimi proizvodi na tveganje za vnos ter širjenje škodljivcev in bolezni rastlin na nova območja. Letno je v mednarodni trgovini več kot 240 milijonov zabojnikov z rastlinskim blagom. V približno 80 odstotkih vseh mednarodnih pošiljk je tovor naložen na lesnih paletah, ki so lahko pot prenosa nevarnih škodljivcev in bolezni rastlin. Svetovna gospodarska škoda, ki jo povzročajo škodljivci in bolezni rastlin, je ocenjena na kar 200 milijard evrov letno.

Škodljivci in bolezni rastlin uničujejo rastline in kmetijske pridelke, zmanjšujejo razpoložljivost hrane, zvišujejo njeno ceno ter vplivajo na biotsko raznovrstnost in naravo. Zaradi podnebnih sprememb, globalne trgovine in množičnega turizma se nove vrste škodljivcev in bolezni rastlin širijo na območja, kjer prej niso bili prisotni, ter tam lahko povzročajo gospodarsko in okoljsko škodo.

Uprava za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin v sodelovanju s strokovnimi institucijami izvaja različne dejavnosti za varovanje rastlin pred škodljivci in boleznimi na kmetijskih, javnih in zasebnih površinah ter v gozdovih. Ključne naloge so:

• stalno in sistematično spremljanje zdravstvenega stanja rastlin na ozemlju Republike Slovenije za zgodnje odkrivanje škodljivcev in bolezni rastlin,
• nadzor uvoza in premikov pošiljk rastlin in rastlinskih proizvodov po Evropski uniji (EU) ter
• izvajanje fitosanitarnih ukrepov za izkoreninjenje ali zadrževanje širjenja nevarnih bolezni in škodljivcev rastlin.

Škodljivci in bolezni rastlin se lahko prenašajo s plodovi, zelenjavo, lončnicami, sadikami, cepiči, semeni za setev, rezanim cvetjem, vejami, zrnjem, lesom in drugimi deli rastlin. Skrijejo se lahko tudi med druge materiale in v Slovenijo vstopijo kot slepi potniki. Predvsem rastline in rastlinski proizvodi, ki izhajajo iz držav zunaj EU in se pošiljajo po pošti ali prenašajo v osebni prtljagi, so resno tveganje za zdravje rastlin v EU.

S preventivnim ravnanjem lahko vsak od nas pripomore k ohranjanju zdravih rastlin:

• s potovanj po svetu ne prinašamo domov rastlin, semen, sadik, zelenjave ali cvetja;
• po spletu iz tujine ne naročamo rastlin brez fitosanitarnega spričevala;
• na njive in vrtove sejemo le zdravo seme.

Za ohranjanje zdravja rastlin je pomembno tudi mednarodno sodelovanje. Na ta način se sprejemajo mednarodni standardi, ki predpisujejo enotne fitosanitarne ukrepe, med drugim uporabo fitosanitarnih spričeval, ki potrjujejo, da so rastline zdrave ali da je drug material brez prisotnosti škodljivcev in bolezni rastlin. V zadnjem času inovativne rešitve, kot je elektronsko fitosanitarno spričevalo, poenostavljajo fitosanitarne uvozne postopke, zaradi česar je trgovina hitrejša in varnejša.

Osrednji dogodek ob letošnjem dnevu zdravja rastlin na evropski ravni bo mednarodni simpozij Zdravje rastlin brez meja: mednarodno sodelovanje za podporo politiki na nacionalni, regionalni in mednarodni ravni, ki bo 15. maja v Bruslju. Ta dan se bo začela tudi evropska kampanja #PlantHealth4Life (Zdravje rastlin za vse življenje), ki bo potekala že drugo leto zapored.

V Sloveniji bomo mednarodni dan zdravja rastlin in začetek kampanje obeležili 21. maja na strokovnem srečanju Zdravje rastlin, naša skupna skrb na Nacionalnem inštitutu za biologijo v Ljubljani. Na srečanju bo direktor kampanje James Ramsay iz Evropske agencije za varnost hrane (EFSA) podrobneje predstavil ključne dejavnosti v tem letu, strokovnjaki s področja zdravja rastlin pa bodo prikazali različne vsebine in ukrepe, s katerimi lahko rastline ohranjamo zdrave. Zainteresirani se na dogodek lahko prijavijo do 17. maja.

 Več informacij:

• Mednarodni dan zdravja rastlin – spletno mesto organizacije FAO (v angleščini),
• Vnos osebnih pošiljk rastlin in rastlinskih proizvodov,
• Škodljivi organizmi rastlin,
• Zdravje rastlin EFSA (v angleščini),
• Spletno mesto Evropske in sredozemske organizacije za varstvo rastlin (v angleščini).