Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano vsako leto zazna prijave konfliktnih situacij med sivo vrano in človekom. Nanašajo se predvsem na škodo na človekovem premoženju, na povzročanje hrupa, izraženo skrb ljudi zaradi domnevnega ogrožanja drugih vrst ptic in tudi na posamične fizične napade sivih vran na ljudi. Do teh pride zelo redko, kadar se ljudje preveč približajo negodnim mladičem. Večinoma gre za simulirane napade z bližnjim preletavanjem, izjemoma lahko pride tudi do fizičnega napada. Običajno siva vrana z napadom preneha, ko se človek dovolj oddalji od gnezda oziroma ptičjega mladiča.

Lov sivih vran je mogoč v okviru lovskoupravljavskih načrtov v predpisani lovni dobi. Čeprav siva vrana ne sodi med najzanimivejše lovne vrste za izvajanje lova, podatki iz Osrednjega lovskega informacijskega sistema kažejo, da odvzem vran na ravni Slovenije že zadnjih osem let znaša med 10.000 in 11.000 osebki. Pri tem je treba poudariti, da zgolj z izvajanjem lova ni mogoče uravnavati številčnosti sivih vran glede na njihov reprodukcijski potencial. Še posebej to velja v urbanih središčih, kjer je uporaba strelnega orožja v splošnem prepovedana in predvsem nevarna.

Naraščanje številčnosti sivih vran samo po sebi ni problematično. Siva vrana ima svojo vlogo v ekosistemu, tudi v bolj urbanem. V urbanem okolju so ob upoštevanju zakonitosti, družbene sprejemljivosti in tehnične izvedljivosti mogoči predvsem ti ukrepi za omejevanje številčnosti:

• omejevanje možnih virov hrane v naseljih in deponijah odpadkov,
• preprečevanje gnezdenja na najbolj frekventnih in kritičnih točkah ter zlasti v bližini vrtcev in osnovnih šol,
• obrezovanje in oblikovanje krošenj dreves,
• plašenje vran s sredstvi, ki ne povzročajo hrupa (silhuete ujed in sov).

Ali ste vedeli, da …

• so sive vrane že od nekdaj naseljevale mesta oziroma urbane regije Evrope. Občasno so jih zapustile v 18. stoletju, ko so jih obravnavali kot velike škodljivce. Ponovno so se naselile konec 19. stoletja in se številčno krepile v 20. stoletju, rekolonizacija mest pa poteka še danes.
• V Sloveniji se je intenzivno naseljevanje sivih vran v mesta začelo v 80-ih letih prejšnjega stoletja, danes pa sive vrane gnezdijo že v večini slovenskih mest, kjer se v zadnjih desetletjih tudi številčno krepijo.
• Naraščanje številčnosti sivih vran samo po sebi ni problematično. Siva vrana ima svojo vlogo v ekosistemu, tudi v bolj urbanem. Težava je, ko pride do konfliktov z ljudmi, ki so povezani predvsem z našo percepcijo, zato je nujno izobraževati in ozaveščati javnost.