Sestanek je naslovil vprašanji, na kakšen način bi morali v Sloveniji spremljati efektivno obremenitev zdravnikov in kako lahko na podlagi pridobljenih podatkov s spremembo organizacije dela, nagrajevanjem in podobnim spodbudimo večjo učinkovitost.

Zbrane na dogodku je najprej nagovorila ministrica za zdravje dr. Valentina Prevolnik Rupel, ki je spomnila: »Med temeljnimi cilji usmeritve zdravstvene politike za leto 2024 sta tudi izboljšanje učinkovitosti izvajanja zdravstvene oskrbe, izboljšanje motivacije in zavzetosti zaposlenih z ustreznejšimi pogoji dela ter povečanjem avtonomije direktorjev pri vodenju in upravljanju zavodov.«

S spremljanjem efektivne obremenitve timov bomo dobili podatke o povprečni obremenjenosti zdravnika posamezne specialnosti. »To bo predstavljalo temelje tudi za pripravo sistema nagrajevanja timov, ki dosegajo večjo učinkovitost. Z nadaljnjo analizo razlogov za nadpovprečno oziroma podpovprečno obremenitev posameznih timov bo mogoče predvideti tudi ukrepe za doseganje večje učinkovitosti na ravni izvajalca z na primer boljšo organizacijo dela. Na ravni ministrstva pa bodo zbrani podatki služili kot osnova za oblikovanje strategije razvoja kadrov v zdravstvu,« je dejala ministrica.

Bolnišnice skušajo najti način spremljanja, ki bi bil enostaven, pregleden in čim bolj avtomatiziran. Z uvajanjem novih, digitalnih orodji je možnosti vse več. Ministrstvo je v uredbi za leto 2024 namenilo sredstva, s katerimi bo javnim zdravstvenim zavodom pomagalo implementirati digitalne rešitve. Pred tem pa je seveda treba natančno določiti, katere parametre bomo merili. »Sestanek na Brdu je poizkus izdelave enotne metodologije merjenja, ki bi omogočala primerjavo med ustanovami,« je dejala Jasna Humar, vršilka dolžnosti generalne direktorice Direktorata za zdravstveno varstvo. »Zdravstveni sistem je zelo kompleksen in z merjenjem efektivne obremenitve timov bomo dobili bolj realno sliko, ki nam bo pomagala pri odločanju, kako ga še izboljšati.«

Primere dobrih praks pri merjenju efektivne obremenitve timov so predstavili generalni direktor Univerzitetnega kliničnega centra Maribor Vojko Flis, vodja plansko-analitske službe Splošne bolnišnice Novo mesto Nino Zajc, vodja službe za plan in analize Splošne bolnišnice Slovenj Gradec Danijela Dretnik, direktor Splošne bolnišnice Nova Gorica Dimitrij Klančič in vršilec dolžnosti strokovnega direktorja Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana Gregor Norčič.

Prisotne na sestanku je nagovoril tudi predsednik vlade dr. Robert Golob, ki je poudaril pomembnost zbiranja podatkov. Predstavnikom bolnišnic je položil na srce, naj si zavodi pomagajo med sabo in izmenjujejo podatke. »Tako bomo vzpostavili enoten sistem primerjanja, kar bo prineslo izjemne koristi. Verjamem, da so ukrepi za povečanje učinkovitosti v zdravstvenem sektorju ključ do uspeha.«

Po uradnem delu se je razvila razprava, na kateri so se pogovarjali, kako meriti efektivnost zdravstvenih timov, kako poenotiti in digitalizirati podatke ter zagotoviti njihovo primerljivost in kazalnike kakovosti. Poudarjena je bila ažurnost in sistematizacija zbiranja podatkov, omenjena pa tudi ključna vloga digitalizacije. »Bolj kot bodo podatki poenoteni in digitalizirani, več nam bodo povedali. Verjamem, da bo temu procesu dal pospešek tudi Zakon o digitalizaciji,« je prepričan državni sekretar Marjan Pintar.

Ministrica za zdravje je zaključila, da je bil uspešen sestanek in predstavitev dobrih praks na Brdu le prvi korak k merjenju efektivne obremenitve zdravstvenih timov. »Veseli me, da smo prišli do zaključka, da je merjenje pomembno in da bomo s tem procesom nadaljevali.«