Strategija vsebuje konkretne predloge na petih najpomembnejših področjih, in sicer: podporno okolje za zagonska (startup) in hitro rastoča (scaleup) podjetja, nova pravno organizacijska oblika za startup podjetja, startup viza, razvoj trga tveganega kapitala ter rešitev za uveljavitev delniških opcij.

»V startupih, njihovih inovativnih idejah in pristopih vidimo način za dinamičen gospodarski napredek. Verjamemo v nove produkte in rešitve, ki bodo rezultat slovenskega znanja, inovacij in dizajna,« je poudaril državni sekretar Matevž Frangež.

Slovenija po ključnih kazalnikih, ki merijo prijaznost podjetniškega okolja za startup podjetja, zaostaja za evropskim povprečjem, saj dosegamo le 23 odstotkov realizacije startup standardov evropskega združenja držav za zagonska podjetja (angleško Europe Startup Nations Alliance - ESNA). Zato je ministrstvo v sodelovanju z iniciativo Startup Slovenija ter aktivnimi deležniki slovenskega startup ekosistema pripravilo izhodišča za oblikovanje Slovenske startup strategije, ki vključuje temeljito analizo stanja in pregled dobrih praks najboljših startup ekosistemov, vizijo z ambicioznimi cilji za slovenski startup ekosistem do leta 2030 ter opredelilo predloge ukrepov na podlagi 5 strateških pobud za realizacijo ambiciozne vizije.

Državnemu sekretarju so se na današnji predstavitvi izhodišč Slovenske startup strategije pridružili tudi ključni deležniki startup ekosistema: Nina Dremelj, Gregor Rebolj, doktor Iztok Seljak in Matej Rus.

Nina Dremelj iz Sekcije Startup in Scaleup podjetij pri Gospodarski zbornici Slovenije (GZS) komentira stanje v Sloveniji: »Slovenija zaostaja za nekaterimi državami EU v smislu lastniškega financiranja, kar otežuje razvoj startupov in scaleup podjetij. Zaradi pomanjkanja kapitala, ki ga tako zasebni vlagatelji ne prepoznajo kot pomembnega, država ne spodbuja tega modela financiranja. To pomanjkanje in zapleteni postopki ustanavljanja ovirajo razvoj domačih podjetij, kar spodbuja njihovo ustanavljanje v tujini, kot sta ZDA in Združeno kraljestvo. V Sloveniji obstajata najpogostejši obliki pravnih oseb, vendar nista optimalni za startupe, zato Sekcija Startup in scaleup podjetij predlaga dopolnitev Zakona o gospodarskih družbah z novo obliko pravne osebe - nejavno ali vitko delniško družbo - ter uvajanje spodbud za vlaganje v startup podjetja po vzoru drugih držav v EU. Slovenija mora preiti višje na lestvici v primeru spodbujanju naložb v startup podjetja v primerjavi z drugimi državami v EU.«

Dr. Iztok Seljak, predsednik Združenja Manager in predsednik uprave družbe Hidria, še dodaja: »Slovenija se  vrti v algoritmu negativnega vrednostnega sistema. Imamo vgrajeno tozadevno ročno zavoro in nismo sposobni resnega razvojnega preboja. Premalo samozavesti, premalo ambicioznosti, posledično utapljanje v sivini povprečnosti, delovanje negativne zavisti, posledično smo neodgovorni do sebe in do drugih, in med sabo ne sodelujemo, temveč smo razdiralni. Start-upi sami kot taki in slovenska start-up skupnost je naravni promotor samozavesti, ambicioznosti, odgovornosti in sodelovanja. Združenje manager v okviru projekta PODVIG, ki promovira vse te vrednote, pelje tudi projekt Ambiciozni startup ekosistem. Gre ne samo za vzpostavljanje vsaj primerljivega start-up okolja najbolj propulzivnim zunanjim okoljem, temveč za inovativni napredni preskok v ustvarjanje  konkurenčnih prednosti tega segmenta, kar v Sloveniji nujno rabimo.« 

Nekatere evropske države že imajo vrhunske rešitve za privabljanje talentov

V več sto strani analize tujih dobrih praks so vključene vodilne evropske države, ki z obstoječimi rešitvami zagotavljajo privlačno poslovno okolje za žlahtno ciljno skupino tehnoloških podjetij. Nekaj primerov: sistem davčnih olajšav za investitorje v Veliki Britaniji, hibridna pravna organizacijska oblika Flex-Co v Avstriji, Estonski pregled števila in dosežkov startup podjetij in celotnega tehnološkega sektorja (delovnih mest, ustvarjene dodane vrednosti), Latvijski napredni sistem opcijskega nagrajevanja ter napredni sistem startup viz za investitorje, podjetnike in zaposlene v startupih, ki ga imata Latvija in Portugalska. Avstrija in Švedska imata odlično delujoč javno podprti sistem podpornega okolja. Države Nemčija, Španija in Estonija pa so oblikovale celovito startup strategijo na nivoju celotne države, pri čemer si je slednja zastavila ambiciozen cilj do 2030, da bo tehnološki sektor ustvaril 30 odstotkov BDP in zaposloval 10 odstotkov delovno aktivne populacije. 

Desetkrat več investicij v startupe do leta 2030

Tudi ministrstvo je zastavilo ambiciozne cilje do leta 2030, in sicer da:

• v Sloveniji ustvarimo vsaj 476 startupov na milijon prebivalcev (dvakrat bolje kot danes),
• se v Sloveniji v startupe investira vsaj 410 evrov na prebivalca (desetkrat bolje kot danes),
• so Slovenska startup in scaleup podjetja vsaj povprečno uspešna pri črpanju sredstev programov Evropskega sveta za inovacije (angleško European Innovation Council -EIC),
• v Sloveniji vzpostavimo učinkovit sistem merjenja podatkov o številu startupov, o številu zaposlenih v startupih ter ustvarjenih prihodkih in plačanih davkih in da zasledujemo vsaj 25 odstotkov medletno rast sektorja glede na navedene kazalnike,
• v omenjenih podjetjih ohranjamo vsaj del domačega lastništva ter da omenjena podjetja ohranjanjajo vsaj del poslovnih in inovacijskih funkcij v Sloveniji.

Za dosego zgornjih ciljev si bo ministrstvo v najkrajšem možnem času prizadevalo uresničiti startup standarde ESNA-e v deležu 69 odstotkov (trikrat bolje kot danes).

Od ambicioznih ciljev do korenitih sprememb na petih področjih  

Da bo Slovenija lahko zmanjšala zaostanek za najboljšimi državami in dosegla zastavljene cilje, mora močno izboljšati poslovno okolje za inovativna zagonska podjetja. To lahko doseže le z izvedbo korenitih sprememb, zajetih v petih strateških pobudah:

1. močno, dostopno in vključujoče podporno okolje za vsebinsko in finančno podporo startupom,
2. mehanizem za privabljanje tujih visokotehnoloških talentov (startup viza),
3. spodbude za investiranje zasebnikov in pokojninskih skladov v tvegan kapital,
4. privlačen model opcijskega nagrajevanja zaposlenih,
5. novo obliko pravne organiziranosti zagonskih podjetij – ideja vitke delniške družbe.

Z uresničitvijo zgornjih sprememb si bo Slovenija zagotovila umestitev med startupom in talentom prijazne države ter predvsem bistveno hitrejši gospodarski razvoj s povečanjem deleža visokotehnoloških podjetij v BDP.

Državni sekretar Frangež še dodaja: »Z izhodišči za Slovensko startup strategijo želimo spodbuditi javni odziv. Potrditev zastavljene vizije, ciljev in ključnih ukrepov, pa tudi nove ideje in mnenja. Naše ambicije so velike: s privlačnimi pogoji za nastanek in rast, z okrepitvijo ekosistema in z novo, ambiciozno in v globalni trg usmerjeno miselnostjo doseči preboj slovenskih startupov in spremeniti slovensko gospodarsko krajino na bolje.«

Podporo pri uresničevanju zastavljene vizije so izkazali tudi investitorji. Gregor Rebolj iz Slovenskega tehnološkega foruma in Silicon Gardens je povedal: »V 2023 so investicije v slovenska start-up podjetja padle na 81 milijonov evrov, kar je 91 odstotkov manj kot v rekordnem letu 2021 in na podobni ravni kot leta 2014. Zaradi ekonomske situacije podjetniki raje rastejo počasneje z lastnimi sredstvi, kot da iščejo investicije, vendar bi si v Silicon Gardens želeli več ambicioznih podjemov. Investitorji iz sklada Silicon Gardens delimo vizijo visokotehnološke Slovenije. V pomoč vladi pri uresničitvi te vizije smo ustanovili Slovenski tehnološki forum, ki združuje visokotehnološka podjetja. Poslanstvo STF je spodbuditi razprave in aktivnosti, usmerjene k novemu razvojnemu modelu in preboju Slovenije v državo, ki bo usposabljala kadre in razvijala talente za poklice prihodnosti.«

Pobudo ministrstva pozdravlja tudi podporno okolje za startup in scaleup podjetja. Matej Rus, vodja Start:up Slovenija in direktor Tovarne podjemov, izpostavlja: »Česar ne merimo, ne moremo izboljšati in spremeniti. Zato je tako pomembno, da imamo natančne podatke o startup ekosistemu in doprinosu za Slovensko družbo. V Start:up Slovenija že dve desetletji aktivno spremljamo, podpiramo in promoviramo slovenski startup ekosistem. Tudi konferenca Podim, ki vsako leto v Slovenijo pripelje smetano evropske startup scene, je del naših prizadevanj, ki jih nameravamo v prihodnosti skupaj z ekosistemom še krepiti, in seveda več kot pozdravljamo tako odločno pobudo gospodarskega ministrstva.«

O konferenci Podim

Podim konferenca je eden najvplivnejših startup in tehnoloških dogodkov v Srednji in Vzhodni Evropi, na katerem se od 13. do 15. maja 2024 ponovno mreži in povezuje več kot 1000 udeležencev v Mariboru. Tridnevni dogodek je privabil 204 startupe iz 24 držav, 69 govorcev iz 17 držav, več kot 80 različnih skladov tveganega kapitala in drugih vrst zasebnih vlagateljev, številne podjetnike in podjetniške navdušence.

Tekom današnjega dneva bodo na voljo še dodatne fotografije z dogodka Podim. 

Javna razprava o izhodiščih za Slovensko startup strategijo 

Vabimo vas, da svoja mnenja in komentarje na izhodišča za Slovensko startup strategijo posredujete do 7. junija 2024 na elektronski naslov mnenja@startup.si.