Sredozemski zeleni teden, v organizaciji Unije za Sredozemlje, se osredotoča na področja energije, okolja in podnebnih ukrepov. Na mednarodnem dogodku v Turčiji, med 14. in 16. majem 2024, v imenu Slovenije, ki predseduje Barcelonski konvenciji (konvenciji za zaščito morja in obal Sredozemlja), sodelujeta Maša Kociper, državna sekretarka iz kabineta predsednika vlade, in dr. Mitja Bricelj iz Ministrstva za naravne vire in prostor kot predsedujoči Biroju Barcelonske konvencije.

V otvoritvenem Panelu visokih predstavnikov je državna sekretarka Maša Kociper poudarila tri ključne aktivnosti, ki bodo pripomogle k večji odpornosti na podnebne spremembe ter večji vodni in prehranski varnosti. Države moramo pospešiti prehod v zeleno in modro ekonomijo, udejanjiti zelene in modre koridorje v čezmejnem upravljanju porečij, obal in morja ter okrepljeno sodelovanje z mladimi pri načrtovanju ukrepov.

V tem okviru je Kociprova med drugim izpostavila eno od konkretnih aktivnosti, ki sledi sloganu slovenskega predsedovanja Barcelonski konvenciji »Za zeleno Sredozemlje: od odločitev k dejanjem«. Države pogodbenice so na zasedanju konvencije v Portorožu soglasno podprle ustanovitev novega regionalnega raziskovalnega centra za podnebne spremembe s sedežem v Turčiji. »Pričakujemo aktivno delo pri oblikovanju politik v zvezi s podnebnimi spremembami v celotnem Sredozemlju ter da bo novoustanovljeni center v ta namen izkoristil razpoložljive mednarodne mehanizme financiranja,« je poudarila. Slovenija vlaga veliko naporov v vzpostavljanje sinergij med programom Barcelonske konvencije, strategijo EU za jadransko-jonsko regijo ter programom Unije za Sredozemlje. Prizadeva si tudi za spodbujanje čezmejnega usklajevanja nacionalnih pomorskih prostorskih planov in oblikovanje nove Sredozemske strategije trajnostnega razvoja. »Celostno upravljanje obalnih območij ter pomorsko prostorsko načrtovanje sta ključni orodji pri teh prizadevanjih,« je še poudarila državna sekretarka Kociprova.

Modro gospodarstvo, izobraževanje in raziskave ter kreativne industrije so trije glavni stebri slovenskega regionalnega udejstvovanja. Slovenija je mednarodno zelo aktivna: v obdobju 2024–2025 predseduje Barcelonski konvenciji, jeseni pa prevzema tudi triletno predsedovanje Vodni konvenciji.

Slovenija je v Turčiji sodelovala tudi v osrednji razpravi na temo vsebinskih stičišč na področjih vode, energije, hrane in ekosistemov, na katerem so sodelovali znanstveniki, predstavniki držav in nevladnih organizacij. Dr. Mitja Bricelj je poročal o izvajanju zavez Portoroške ministrske deklaracije o uveljavljanju povezane obravnave vode, energije, hrane in ekosistema v mednarodnem porečju po načelu »od izvira do morja«. Ob tem je udeležence seznanil z velikim uspehom Slovenije, ki je uspela s pobudo prvega med-regionalnega sodelovanja treh velikih makroregij – Podonavja, Črnega morja in Sredozemlja – katerega namen je začetek izvajanja dvoletnega povezanega programa za zmanjšanje obremenitev in spremljanje stanja velikega morskega ekosistema zaradi onesnaženja s kopna. »Gre za znanstven pristop z uporabo sodobnega monitoringa kakovosti vode, sedimentov  ter ogroženih rastlinskih in živalskih vrst. Izvajanje tega programa bo pomembno prispeval k izboljšanju podatkov o zdravju kopenskega, obalnega in morskega ekosistema, kar je osnova za pospešitev uvajanja zelene in modre ekonomije,« je poudaril Bricelj. Organizatorji in udeleženci so pobudo in prizadevanja Slovenije toplo pozdravili. 

Sredozemski zeleni teden (angleško Mediterranean Green Week) organizira Unija za Sredozemlje – medvladna organizacija, ki s ciljem krepitve dialoga in sodelovanja v Sredozemlju združuje 43 držav. Dogodek je potekal prvič, njegov ključni doprinos pa je združitev vlad, podjetij, civilne družbe, mladih, znanstvenikov in drugih udeležencev z namenom, da bi odpravili ovire in sodelovali na področjih podnebja, vode, okolja, tal, gozdov, biotske raznovrstnosti, morja, energije in zelenega prehoda. 

Slovenija uspela s pobudo za med-regionalno sodelovanje treh povezanih makroregij: Podonavje, Črno morje in Sredozemlje

Slovenija je uspela povezati Mednarodno komisijo za varstvo reke Donave, Komisijo za varstvo Črnega morja in Sredozemski akcijski načrt programa Združenih narodov za okolje s ciljem priprave medregionalnih programov za spremljanje stanja in zmanjšanje pritiskov in vplivov na obalni in morski ekosistem. Gre za rezultat dolgoletnega dela in strokovnih prizadevanj Slovenije v okviru mednarodnih organizacij Barcelonske konvencije in Konvencije o varstvu reke Donave. Gre za prvi med-regionalni program, ki povezuje najbolj mednarodno povodje na svetu – Podonavje s Črnim morjem in Sredozemljem, s ciljem zmanjšanja pritiskov in vplivov na obalne in morske ekosisteme po načelu od izvira do morja (angleško from source to sea approach).

Prvo skupno zasedanje naštetih organizacij bo v Istanbulu potekalo jutri, 16. maja 2024, ob robu Sredozemskega zelenega tedna. V imenu Slovenije in kot predsedujoči Biroju Barcelonske konvencije se bo zasedanja udeležil dr. Mitja Bricelj, ki je v strokovnem oziru v okviru večletnih prizadevanj veliko doprinesel k vzpostavitvi omenjenega sodelovanja.