Informacijsko komunikacijske tehnologije (IKT) našo družbo zadnja desetletja izrazito spreminjajo v digitalno, a vendar imajo potencial, da spremenijo še več.   

Inovativne tehnološke rešitve je mogoče uporabiti pri reševanju najbolj perečih svetovnih izzivov, tudi ciljev agende Združenih narodov do 2030 za trajnostni razvoj, in prav tej tematiki je Mednarodna telekomunikacija zveza posvetila letošnji svetovni dan telekomunikacij in informacijske družbe.  

Tudi v Sloveniji se zavedamo pomena inovacij in trajnostnega razvoja v digitalni preobrazbi.

V krovnem strateškem dokumentu Digitalna Slovenija 2030 smo zato izpostavili, da se zavedamo, kako pomembno je, da se digitalna preobrazba osredotoča predvsem na posameznika, ob tem pa poudarili, da je potrebna tudi posebna skrb za okolje, v katerem posameznik živi. 

Med horizontalnimi načeli delovanja sta v strategiji posebej izpostavljena spodbujanje raziskav in razvoja digitalnih tehnologij ter njihove uporabe ter doseganje razvojnih ciljev Slovenije z digitalno preobrazbo. 

Vendar pa kljub strateški ambicioznosti ob dnevu telekomunikacij in informacijske družbe nikakor ne smemo pozabiti na še vedno obstoječe digitalne vrzeli, ki lahko ovirajo inovacije. Številne države se, predvsem zaradi pomanjkanja naložb in digitalnih spretnosti, borijo, da bi dohitele hitro spreminjajoče se digitalno okolje. Tudi v Sloveniji bi za doseganje zastavljenih ciljev potrebovali več naložb, soočamo se tudi, v primerjavi s povprečjem Evropske unije, s povprečno nižjimi digitalnimi spretnostmi prebivalstva.  

Na Ministrstvu za digitalno preobrazbo zato izvajamo številne ukrepe za dvig digitalnim kompetenc, tako med mladimi kot odraslimi, starejšimi, kot z dodatnimi spodbudami prebivalcem za vključitev v informacijsko družbo.  

Bolj kot bomo opolnomočeni z digitalnimi kompetencami, na več inovacij za trajnosti razvoj lahko računamo. 

Ob Svetovnem dnevu telekomunikacij in informacijske družbe bomo jutri, v petek, 17. maja, med 9. in 13. uro na Trgu svobode v Mariboru predstavili številne dejavnosti Ministrstva za digitalno preobrazbo. 

Poleg ministrice dr. Emilije Stojmenove Duh bodo predstavniki Ljudske univerze Velenje na praktične načine in z mobilno učilnico prikazali krepitve digitalnih kompetenc med starejšimi od 55 let v okviru projekta Mobilni heroji, s kampanjo Ugrizni se v sovražni jezik bomo na terenu nadaljevali z ozaveščanjem in preprečevanjem medvrstniškega nasilja in sovražnega govora na spletu, predstavili bomo izobraževanja in dvig digitalnih kompetenc med odraslimi in mladimi ter Digi info točke. Seveda bodo na voljo tudi informacije in praktične rešitve dostopanja do mnogih javnih storitev po elektronski poti. 

Med cilji krovne strategije Digitalna Slovenija 2030 bo delež prebivalcev z vsaj osnovnimi digitalnimi kompetencami do leta 2030 vsaj 80 odstotkov, ključnih javnih storitev, ki bodo dostopne digitalno in tudi opravljene digitalno, bo 80 odstotkov, in delež uporabnikov javnih storitev, ki uporabljajo digitalno identiteto, bo 80 odstotkov. 

Informiranje, komuniciranje in poslovanje med prebivalci in javnimi ustanovami lahko e-uprava zelo olajša. Po zadnjih podatkih Statističnega urada je leta 2023 uporabljalo spletne strani ali mobilne aplikacije javnih ustanov 71 odstotkov prebivalcev (v EU 69 odstotkov). Med 65–74-letniki je bilo takih 42 odstotkov (v EU 47 odstotkov), med zaposlenimi 81 odstotkov (v EU 78 odstotkov), med brezposelnimi 60 odstotkov (v EU 66 odstotkov). 

Digitalnih veščin ni imelo 13 odstotkov prebivalcev (v EU 12 odstotkov), največji delež je bil v starostni skupini 65–74 let, znašal je 43 odstotkov (v EU 34 odstotkov). Brez teh veščin je bilo 4 odstotke zaposlenih (v EU 5 odstotkov) in 18 odstotkov brezposelnih (v EU 14 odstotkov). 

Ministrica za digitalno preobrazbo dr. Emilija Stojmenova Duh: “Na Ministrstvu za digitalno preobrazbo skrbimo za dostopnost digitalne infrastrukture ter digitalno vključenost vseh prebivalk in prebivalcev na način, da ustvarjamo varno, vključujoče in zaupanja vredno spletno okolje za vse uporabnike.”