Namen srečanja, ki so se ga udeležili visoki predstavniki iz regije, je bil okrepiti sodelovanje med Evropsko unijo in državami v regiji ter izmenjava dobrih praks in znanja, saj se vse države soočajo s podobnimi spremembami in izzivi na področju energetike in podnebja. Evropska unija (EU) z ambiciozno zakonodajo naslavlja podnebne spremembe in pospešuje prehod v trajnostno prihodnost. Evropski zeleni dogovor opredeljuje skupno zavezo EU, da do leta 2050 postane podnebno nevtralna celina, za kar bodo potrebna še velika prizadevanja, tako v državah članicah EU kot državah Jugovzhodne Evrope.

Minister Bojan Kumer je uvodoma poudaril: »Vsi se zavedamo, da je prehod na zeleno energijo nujen in neizogiben, če želimo prihodnjim generacijam zagotoviti zdrav in čist planet. Ambiciozne energetske in podnebne politike so ključnega pomena za učinkovito blažitev podnebnih sprememb, spodbujanje gospodarske rasti, krepitev energetske varnosti in strateške neodvisnosti ter ohranitev vodilnega položaja v svetu pri reševanju enega najbolj aktualnih izzivov našega časa. Ta prehod mora biti pravičen, vključujoč in ne sme nikogar pustiti na cedilu.«

Nacionalni energetski in podnebni načrti (NEPN), ki jih morajo države članice EU predložiti do 30. junija 2024, predstavljajo temelj za doseganje zastavljenih ciljev. Vendar pa hitre spremembe na tem področju v proces priprave NEPN prinašajo tako priložnosti kot izzive. V razpravi Evolucija politik: Spremembe in trendi v posodobljenih nacionalnih energetskih in podnebnih načrtih (NEPN) so poleg državne sekretarke Tine Seršen sodelovali še ministri in visoki predstavniki za energijo iz držav članic EU, in sicer Hrvaške, Bolgarije, Italije, Madžarske, Romunije in Grčije, kot uvodni panelist pa Tom Howes iz Generalnega direktorata za energijo pri Evropski komisiji (EK). Strinjali so se, da je največji izziv pri posodabljanju NEPN zagotoviti skladnost in doslednost med nacionalnimi načrti in zakonodajo EU, še posebej glede na različne nacionalne kontekste in prioritete. »Usklajevanje NEPN s cilji EU prinaša državam tudi veliko možnosti za pospešitev prehoda na trajnostno, podnebno nevtralno prihodnost. Z inovacijami, sodelovanjem in ambicioznim političnim delovanjem lahko države članice izkoristijo to priložnost za oblikovanje odpornih energetskih in podnebnih rešitev za prihodnje generacije,« je razpravo povzela Tina Seršen, državna sekretarka na Ministrstvu za okolje, podnebje in energijo.

Glede na skupne izzive pri prilagajanju in gradnji podnebne odpornosti EU aktivno sodeluje z regijo Zahodnega Balkana. V drugi razpravi Razogljičenje jugovzhodne Evrope: Spreminjanje izzivov v priložnosti so poleg ministra Kumra sodelovali ministri za energijo in drugi visoki predstavniki iz držav nečlanic EU, in sicer iz Srbije, Črne gore, Kosova, Severne Makedonije in Albanije. Pridružil se jim je še Arthur Lorkowski, direktor Energetske skupnosti (Energy Community), katere ustanovitev leta 2006 je bila pomemben korak k panevropskemu energetskemu trgu. S podpisom Pogodbe o energetski skupnosti so se namreč tudi države Zahodnega Balkana zavezale k izvajanju ključne energetske zakonodaje EU in morajo do konca junija letos pripraviti lastne NEPN, ki služijo kot strateške smernice za doseganje podnebnih in energetskih ciljev, usklajevanje s cilji EU in spodbujanje trajnostnega razvoja. Vendar pa izvajanje pravnega reda na področju energije ni vedno enostavno, saj je zakonodaja EU postala bolj zapletena in obsežna. To predstavlja številne izzive, zlasti za majhne države.

Minister Kumer je poudaril, da članstvo v EU in podpora Evropske komisije pomembno prispeva k napredku na področju energije in podnebja ter omogoča dostop do še več sredstev za podporo zelenemu prehodu in doseganje podnebne nevtralnosti do leta 2050. Kot primer je navedel, da je Slovenija lani namestila za več kot 400 MW fotovoltaike, kar je največje povečanje na prebivalca v celotni EU. Naš cilj pa je do leta 2030 namestiti vsaj 3.500 MW fotovoltaike. »Z uporabo obnovljivih virov energije, izboljšanjem energetske učinkovitosti, diverzifikacijo virov oskrbe in sprejetjem drugih trajnostnih praks lahko te države izkoristijo svoj potencial za zeleno rast in blaginjo. Ta proces ponuja priložnosti za gospodarsko rast, ustvarjanje delovnih mest in boljše regionalno sodelovanje,« je optimistično zaključil srečanje minister Kumer.

Ob robu konference se je minister Kumer na bilateralnih srečanjih sešel z dr. Artane Rizvanolli, ministrico Kosova, in prof. dr. Sašem Mujovićem, ministrom Črne gore.