Skoči do osrednje vsebine

Pregled dezinformacij: V pričakovanju veličastne prihodnosti

V Gruziji je gruzijski parlament sprejel sporni zakon o »tujih agentih«, kar je sprožilo množične demonstracije na ulicah Tbilisija. Protesti so bili zatrti z neupravičeno brutalnostjo policije, ki jo je medtem obsodila EU.

Odziv Kremlja je bil kot vedno predvidljiv – Zahod je obtožil spodbujanja nemirov in podal neutemeljene obtožbe o dvojnih merilih. Naj vas te laži ne zavedejo. Več podrobnosti o prokremeljski dezinformacijski kampanji, ki poteka v Gruziji, lahko preberite na spletni strani EUvsDisinfo (v angleščini).

Medtem se je v deželi Kremlja začelo novo obdobje, ki obljublja bogato prihodnost vsem, ki bodo prisegli zvestobo veličastnemu vodji. Velika domovinska vojna sicer še vedno divja, da bi »denacificirali« Ukrajino, in agresivne Natove enote skušajo obkoliti rusko trdnjavo, vendar gospodarstvo cveti, Zahod pa propada tako hitro, da poljski sodniki bežijo v Belorusijo, da bi razkrili žalostno stanje v domovini. Morda se vam zdi, da ta opis izvira iz alternativne resničnosti, vendar gre dejansko za zgodbo, ki so jo ta teden razglašali kremeljski dezinformacijski glasniki. Pa jo razvozlajmo.

Zapihal je nov (stari) veter

Volitve in sprememba vlade, ki jim sledi, so lahko pomembna prelomnica v političnem razvoju države. V Rusiji očitno to ne velja in volitve so prelomnica za še več enakega, menjava vlade pa spominja na mračno igro menjave stolčkov. A ti trenutki so ključni za pripravo prizorišča za kremeljski spektakel o dezinformacijah. Režimu omogočajo, da se legitimizira v očeh tistih, ki jih želi zavajati. Dva nedavna dogodka – Putinova inavguracija in parada 9. maja – sta bila prav takšna trenutka.

Seveda so bili govori na teh dogodkih polni kremeljskega novoreka in zgodovinskega revizionizma. Toda poglejmo, kako prokremeljski ekosistem dezinformacij odmeva ob zvokih Putinovih laži in s kakšnim namenom.

Naj njegova vladavina traja

Slovesnost ob inavguraciji je prinesla v svojem bistvu edinstveno sporočilo. Stabilnost, blaginja in dostojanstvo ruskega naroda so mogoči le pod Putinovo vladavino. In kot skrbni in dobrotljivi oče naroda ima Putin vizijo, da do leta 2030 v državi ustvari pravi rajski vrt. Če bi za to morda potreboval več časa, je na voljo tudi načrt do leta 2036. Čeprav te zgodbe navidezno govorijo o svetli in cvetoči prihodnosti, utrjujejo tudi misel, da je Putin nenadomestljiv, stalen del ruskega vsakdana. Edini, ki lahko Rusijo zaščiti pred grozečo grožnjo Nata.

Da bi okrepili podobo modrega in dobrohotnega voditelja, so si prokremeljski mediji prizadevali okrepiti tudi navidezno odprtost Rusije za dialog z Zahodom, s katerim bi se izognili »nadaljnjemu stopnjevanju agresije«. To je klasična taktika Kremlja, s katero manipulira z informacijami o obrnjenih vlogah – Rusijo prikazuje kot neškodljivo in miroljubno, pri čemer pravzaprav uporablja pripoved o miru v službi vojne.

Iskanje prijateljev v oddaljenih deželah

Prokremeljski dezinformatorji so 9. maja poleg običajnega blatenja Zahoda, zgodovinskega revizionizma in bahanja o svetem poslanstvu Rusije, da se znebi zlobnih nacistov, skušali ustvariti tudi podobo Rusije, ki je obkrožena s prijatelji in zavezniki od blizu in daleč. Zlasti pri prikazovanju domnevnih tesnih vezi Kremlja z Afriko in Latinsko Ameriko ali opozarjanju sveta na svoje vplivno območje v Srednji Aziji, hkrati pa so omalovaževali naraščajoči razkol z Armenijo. Pri tem nikakor ne varčujejo z besedami. Kremelj želi, da bi svet verjel, da želi Rusija vzpostaviti demokratično svetovno ureditev.

Obsojan ob udeležbi ali neudeležbi

Kot kontrast očarljivi viziji prijazne in gostoljubne Rusije, obdane s prijatelji, so prokremeljski mediji izpostavili tudi prazne sedeže »neprijaznih narodov«. Nenavadno je, da se zdi, da so te »neprijateljske države« (v kremeljskem jeziku države, ki podpirajo Ukrajino) v nezavidljivi situaciji. Če se udeležijo teh propagandnih predstav v Moskvi, po mnenju Kremlja razkrivajo razpadajočo fasado Zahoda. Če se ne pojavijo, so nediplomatske in nezainteresirane za mir. Samo Kremelj se ukvarja s takšnimi kategoričnimi absolutnimi trditvami, medtem ko je resnica, da bi si večina teh »neprijaznih narodov« raje dala izpuliti zobe brez anestezije, kot bi se udeležila propagandnega cirkusa Kremlja.

Veliko rubljev za vse

Da bi okrepil podobo o sijajni prihodnosti, ki čaka Rusijo tik za vogalom, se je prokremeljski dezinformacijski ekosistem nesorazmerno osredotočil tudi na domnevno dobro stanje ruskega gospodarstva in ga brezpogojno povezal s Putinovim preudarnim vladanjem. Res je, da rusko gospodarstvo presega pričakovanja, vsaj kratkoročno, Kremelj pa to izkorišča za pripoved o tem, da država žanje rekordne dobičke od nafte in plina, in namiguje, kaj bi to lahko pomenilo za rusko ljudstvo.

Vendar se medtem v medijih pojavljajo informacije o vladnih imenovanjih v Rusiji, ki naj bi kazala na to, da je Putin prisluhnil stiski svojega ljudstva in se odločil za nov gospodarski model, ki bo prispeval k razvoju in krepitvi ruskega gospodarstva. Morda res prihaja nov model, vendar še ni jasno, ali bo prinesel obljubljeno deželo, v kateri se cedita med in mleko, ali pa bo uporabljen za nadaljnjo militarizacijo države in boj proti dolgotrajni vojni.

Na preži za izdajalcem

In končno, Kremelj z največjim veseljem izkoristi vsako priložnost, da bi diskreditiral Zahod, z glasnimi obtožbami v smislu »saj smo vam povedali«. Taka obžalovanja vredna situacija se je zgodila, ko je osramočeni nekdanji poljski sodnik Tomasz Szmydt pobegnil v sosednjo Belorusijo, kjer je zaprosil za politični azil. Seveda so prokremeljski mediji, zlasti tisti, ki delujejo v Belorusiji, z veseljem širili prokremeljske laži, ki jih je razlagal Szmydt, o ZDA, ki naj bi poskušale zvleči Poljsko v vojno z Belorusijo in Rusijo, o Ukrajini, ki izvaja vojne zločine  nad civilisti, in o Zahodu, ki onemogoča mir.

Ni treba posebej poudarjati, da to ni prvič, da je Kremelj pridobil glasove angažiranih ali zavedenih posameznikov, da bi svojim dezinformacijskim pripovedim zagotovil »verodostojnost Zahoda«. Če ljudje, kot so Scott Ritter, Seymour Hersh ali John Mearsheimer, ponavljajo prokremeljske dezinformacije, lahko Kremelj s tem ustvari vtis, da »dviguje zaveso« in »razkriva resnico«. Vendar pa v končni fazi zgolj izkoriščajo nagnjenost ljudi k teorijam zarote. Ne pustite se preslepiti.

Utripajoča rdeča lučka na radarju EUvsDisinfo tudi za naslednje zgodbe

Za Kremelj volitve niso demokratičen izraz volje ljudi, temveč bojno polje za manipulacijo z informacijami. Prihajajoče evropske volitve niso nobena izjema, zato so se prokremeljski mediji lotili spodkopavanja demokratičnih procesov in zastrupljanja javnega diskurza z neutemeljenimi dezinformacijami, kot je lažna trditev, da je EU pred volitvami v Evropski parlament uvedla cenzuro. Te trditve so sledile odločitvam Evropskega parlamenta, ki je omejil obseg ruskega vpliva pred volitvami, z njimi pa se je skušal ustvariti vtis, da EU iz političnih razlogov pretirava z obsegom ruskega vmešavanja. V resnici boj proti ruskim dezinformacijam ni napad na svobodo govora. Na podlagi letnega indeksa svobode tiska po svetu dosegajo države EU najvišje ocene svobode govora in spoštovanja neodvisnega novinarstva.

Kremeljska obsedenost s hudičem je dobro znana in se v prokremeljskem ekosistemu dezinformacij redno pojavlja. Spet je prišel čas, ko se razglaša, da je Rusija sprožila posebno vojaško operacijo za boj proti brezbožnim silam, ki vladajo v Ukrajini, ker je le Rusija tista, ki lahko zadrži globalni potop v satanizem. Te groteskne trditve so očiten poskus očrnitve Ukrajine, da bi odvrnili pozornost od ruske agresije proti njej in prikazali Rusijo kot sveto zagovornico »tradicionalnih vrednot«.

Druga dezinformacijska zgodba, ki jo prokremeljski mediji redno uporabljajo, je trditev, da so črni trgi preplavljeni z zahodnim orožjem, namenjenim Ukrajini. Zanimivo je, da se take obtožbe pojavijo vsakič, ko zahodne države izrazijo svojo neomajno zavezanost Ukrajini. Dejansko je ta zgodba del obsežne dezinformacijske kampanje proti dobavi orožja Ukrajini in je pogosto prilagojena aktualnim dogodkom, od vojn kriminalnih združb v Skandinaviji do nemirov v Franciji. Odveč je poudarjati, da za te trditve ni nobenih dokazov. Nasprotno, številne zahodne vlade so uvedle nadzorne postopke za prenose orožja, ukrajinski nadzorniki pa si prizadevajo tudi za preprečevanje nezakonite preusmeritve orožja, saj bi to škodovalo prihodnjim dobavam pomoči.

Novičnik je v angleškem jeziku skupaj s povezavami na novice dostopen na spletni strani EUvsDisinfo (v angleščini).

Avtor: EUvsDisinfo | 16. maj 2024