Zavarovana območja prekrivajo 14 odstotkov površine Slovenije. Imamo en narodni park (Triglavski narodni park), štiri regijske parke (Kozjanski, Notranjski, Škocjanske jame in pravkar ustanovljeni Regijski park Pohorje) ter 47 krajinskih parkov, ki sodijo med širša zavarovana območja, ter en strogi naravni rezervat, 61 naravnih rezervatov, 1.097 naravnih spomenikov ter 113 spomenikov oblikovane narave, ki sodijo med ožja zavarovana območja. Na varovanih območjih varujemo rastline, živali in njihove življenjske prostore. V teh območjih lahko doživimo razkošje biotske raznovrstnosti, naše geografsko izjemno raznolike dežele. Zavarovana območja so upravljana tako, da so doživetja v njih prijazna do narave in pristna za obiskovalce.

V Sloveniji imamo bogato tradicijo varstva narave. Več kot 100 let mineva od sprejetja prvega naravovarstvenega programa na Slovenskem – Spomenice Odseka za varstvo prirode in naravnih spomenikov –, letos pa mineva tudi 100 let od podpisa zakupne pogodbe za ustanovitev Alpskega varstvenega parka, predhodnika Triglavskega narodnega parka.

Slovenija je svoja zavarovana območja ustanovila na podlagi nacionalne zakonodaje o ohranjanju narave, evropski direktivi (Natura 2000) ter na podlagi ratificiranih mednarodnih sporazumov (Ramsarska konvencija o mokriščih, Konvencija o ohranjanju svetovne naravne in kulturne dediščine).

Širša zavarovana območja in nekatera ožja upravljajo državni ali občinski javni zavodi, koncesionarji ali režijski obrati. Njihova najpomembnejša naloga je, da z varstvenimi ukrepi varujejo živalske in rastlinske vrste, habitatne tipe, naravne vrednote in krajino. Urejajo tudi obisk in skrbijo za osveščanje javnosti. Nadzor nad tem, ali se upoštevajo predpisani režimi, opravljajo naravovarstveni poklicni in prostovoljni nadzorniki.

Za najvišje dosežke na področju ohranjanja narave in doprinosu k razvoju stroke na tem področju bomo letos prvič podelili tudi državno Nagrado Rada Smerduja.

20. maj: svetovni dan čebel

Pred nami je že sedmo leto, ko 20. maja po vsem svetu posebno pozornost namenimo čebelam in drugim opraševalcem. Generalna skupščina organizacije Združenih narodov (OZN) je namreč leta 2017 ta dan, prav na pobudo Slovenije, razglasila za svetovni dan čebel.

Zaradi pomanjkanja hrane, podnebnih sprememb, pomanjkanja mest za gnezdenje, pesticidov in bolezni število in pestrost opraševalcev upada. Brez pestrosti opraševalcev žal ni prehranske varnosti, saj vsaj polovico opraševanja v kmetijstvu opravijo divji opraševalci. Ti pa niso pomemben člen samo v prehrani, temveč imajo pomembno vlogo tudi pri ohranjanju biotske raznovrstnosti in narave. Najpomembnejši življenjski prostor opraševalcev so namreč biotsko raznovrstni pisani, cvetoči travniki, torej travniki, ki so pozno, enkrat ali največ dvakrat košeni. Na Ministrstvu za naravne vire in prostor zato podpiramo projekte, ki prispevajo k izboljševanju stanja naravovarstveno pomembnih travnikov.

Slovenija največ pozornosti namenja medonosni čebeli, zato marsikdo ne ve, da so v Sloveniji našli več kot 570 vrst divjih čebel (čmrljev in čebel samotark). Pomembni opraševalci so tudi muhe trepetavke, metulji, nekateri hrošči in ose. V okviru več mednarodnih projektov tečejo prizadevanja za izboljšanje stanja habitatov ter večjo ozaveščenost o pomenu opraševalcev, s ciljem ohraniti pestrost opraševalcev, s tem pa bolj zdrave in odporne ekosisteme.

Slovenija je med ustanovnimi člani globalne koalicije za opraševalce. To so države, ki verjamejo, da lahko politika, ki jo vodijo države, spodbuja politične ukrepe in inovativne ukrepe za zaščito opraševalcev. V sodelovanju z Ministrstvom za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano bomo iz sredstev Sklada za podnebne spremembe predvidoma tudi v letu 2025 nadaljevali z monitoringom divjih opraševalcev.

Nacionalni inštitut za biologijo (NIB) je izvedel enoletni pilotni monitoring divjih opraševalcev, ki je potekal na sedmih območjih: Ljubljana, Ljubljansko barje, Cerkniško jezero, Celje, Mengeš, Radensko polje in Sovodenj. S transektnim popisom je projekt skupaj zabeležil 461 čebel samotark, 49 čmrljev in 907 muh trepetavk. Gostota divjih čebel je bila največja na območju Radenskega polja, sledila sta Celje in Sovodenj, najmanjša gostota pa je bila na območju Cerkniškega jezera. Pri muhah trepetavkah močno izstopa območje Mengša, kjer je bilo zabeleženih vsaj sedemkrat več osebkov kot na katerem koli drugem območju. Transektni popis čebel je bil v Sloveniji v večjem obsegu izveden prvič.

Tudi upravljavci zavarovanih območij izvajajo različne aktivnosti z namenom varstva divjih opraševalcev, kot so izobraževanja in praktične delavnice, kjer se na primer izdeluje hotele za divje opraševalce, ozaveščajo o pomenu in ogroženosti vrst ter izvajajo monitoringe divjih opraševalcev. Namen aktivnosti je tudi obnova in vzpostavitev novih traviščnih habitatov – pestrost traviščnih habitatov izboljšamo s pozno, postopno in selektivno košnjo.

Ob svetovnem dnevu čebel si je minister za naravne vire in prostor Jože Novak skupaj s čebelarjem, sicer županom Občine Horjul Jankom Prebilom ogledal čebelnjak na strehi ministrstva.

21. maj: evropski dan Nature 2000

V vseh državah članicah Evropske unije 21. maja obeležujemo dan največjega naravovarstvenega omrežja na svetu Natura 2000. Na ta dan sta bila leta 1992 sprejeta program LIFE in Direktiva EU o habitatih. Slednja je skupaj z Direktivo o pticah postala podlaga za evropsko mrežo varovanih območij Natura 2000.

Poleg tega letos obeležujemo tudi 20 let Nature 2000 v Sloveniji, saj smo z vstopom v Evropsko unijo leta 2004 v skladu z obvezami Evropske unije razglasili tudi območja Nature 2000 v Sloveniji.

Vzpostavitev omrežja Natura 2000 je bil eden pomembnejših ukrepov za ohranjanje biotske raznovrstnosti in ima pomembno vlogo pri ohranjanju narave in ekosistemskih storitev, ki nam jih nudi narava (na primer zmanjševanje onesnaženosti zraka, zagotavljanje pitne vode, uravnavanje erozije tal). Z vstopom v Evropsko unijo in razglasitvijo območij Nature 2000 smo v Sloveniji pridobili tudi možnost črpanja evropskih sredstev za ohranjanje teh območij. Priložnosti za različne sektorje predstavljajo projekti za konkretne akcije na terenu za izboljšanje stanja ciljnih živalskih in rastlinskih vrst ter obnove življenjskih okolij (na primer vzpostavitev travnikov, obnova vodotokov); podprte so tudi komunikacijske aktivnosti, postavitev infrastrukture za obisk (naravoslovne poti, informacijski centri), kar izboljšuje tudi turistično ponudbo območja.

Ohranjena ali obnovljena območja narave ponujajo obiskovalcem veliko možnosti za rekreacijo, sprostitev in navdih, izobraževalnim ustanovam pa možnosti za učenje v naravi (vodeni ogledi, učne poti). Posegi in različne dejavnosti so v območjih Nature 2000 mogoči, vendar je potrebno pri tem upoštevati veljavno zakonodajo in, kadar je zahtevano, pridobiti ustrezna soglasja oziroma dovoljenja.

Natura 2000 je evropska družbena zaveza, da bomo varovali naravo. V 20 letih smo v Sloveniji razvili vrsto dobrih praks upravljanja območij Nature 2000. Leta 2022 smo tako prvič podelili tudi slovensko nagrado Natura 2000 (evropska nagrada se podeljuje od leta 2012), letos bo slovenska nagrada Natura 2000 podeljena drugič.

22. maj: mednarodni dan biotske raznovrstnosti 2024, Bodi del načrta za biotsko raznovrstnost

Leta 1992 je bila v Rio de Janeiru sprejeta Konvencija Združenih narodov o biotski raznovrstnosti (angleško Convention on Biological Diversity - CBD). Program Združenih narodov za okolje (angleško United Nations Environment Programme - UNEP) pa je v spomin na začetek veljavnosti CBD 22. maj razglasil za mednarodni dan biotske raznovrstnosti.

Letošnja vodilna misel Bodi del načrta za biotsko raznovrstnost poziva k ukrepanju, da zaustavimo in obrnemo trend izgube biotske raznovrstnosti s podporo izvajanju globalnega okvira za biotsko raznovrstnost (angleško Global Biodiversity Framework - GBF).

V Sloveniji k ohranjanju in izboljšanju stanja vrst in življenjskih okolij prispevamo s številnimi projekti, ki so sofinancirani s strani Evropske Unije, Evropskega gospodarskega prostora in nacionalnih sredstev. Od leta 2004 smo v Sloveniji izvedli več kot 90 projektov za upravljanje Nature 2000, ki združujejo več kot sto domačih in mednarodnih organizacij. Med projekti izstopajo predvsem projekti programa LIFE, kohezijske politike in čezmejnega regijskega sodelovanja Interreg. Poleg ohranjanja izboljšanja stanja ciljnih živalskih in rastlinskih vrst ter obnove življenjskih okolij med cilji izstopajo komunikacijske in izobraževalne aktivnosti, krepitev znanja, povezovanje in trajnostni razvoj zavarovanih območij.

V zadnjem letu se je uspešno zaključilo več kot deset projektov, s katerimi smo obnovili različna življenjska okolja in izboljšali razmere za vrste. V letošnjem letu se začenjajo novi projekti, ki bodo dopolnili pretekla prizadevanja za izboljšanje življenjskih razmer za vrste in habitatne tipe.

Enega največjih naravovarstvenih projektov v Sloveniji, LIFE integrirani projekt za okrepljeno upravljanje Nature 2000 v Sloveniji (LIFE-IP NATURA.SI), od leta 2018 vodi Ministrstvo za naravne vire in prostor v sodelovanju s 14 partnerji s področja varstva narave, gozdarstva, kmetijstva in upravljanja voda. Temeljni namen projekta je, da v sodelovanju med različnimi sektorji in deležniki prispeva k izboljšanju upravljanja Nature 2000 v Sloveniji. Poleg izboljšav na državni ravni partnerji v projektu izvajajo tudi konkretne akcije na terenu v osmih območjih Nature 2000, kot so: preprečevanje zaraščanja površin, odstranjevanje invazivnih tujerodnih vrst, obnovitev in vzdrževanje ugodnega stanja vodnih teles in druge.

24. maj: evropski dan parkov 2024, Glasuj za naravo

Evropski dan parkov je spominski dan za zavarovana območja po Evropi, ki ga je leta 1999 uvedla zveza Europarc (v angleščini), da bi poudarila pomen zavarovanih območij po vsej Evropi. Ob letošnjem dnevu s sloganom Glasuj za naravo« poudarjajo pomembnost zavarovanih območij za razvoj in izvajanje politik o naravi ter njihovo osrednjo vlogo pri zagotavljanju trajnostne in odporne družbe za življenje, delo in sprostitev.

Naravne parke, ki so v Zakonu o ohranjanju narave opredeljeni kot širša zavarovana območja, delimo na narodne, regijske in krajinske parke. Zavarovala jih je država, občine ali država skupaj z občinami, v njih pa veljajo posebni varstveni režimi.

Tako je bil letos ustanovljen Regijski park Pohorje. Vlada Republike Slovenije je januarja sprejela Uredbo o Regijskem parku Pohorje, do konca aprila so akt o zavarovanju potrdili tudi občinski sveti občin soustanoviteljic regijskega parka, in sicer občin Zreče, Vitanje, Mislinja, Lovrenc na Pohorju, Ruše in Slovenska Bistrica. Z ustanovitvijo regijskega parka smo zavarovali 52 kvadratnih kilometrov ovršnega dela Pohorja, ki leži pretežno na nadmorskih višinah nad 1200 metri. Zanj je značilna izredna naravna ohranjenost, krajinska pestrost ter pogosti in izjemni naravni pojavi.

V Sloveniji se zavarovana območja povezujejo v Skupnost naravnih parkov Slovenije, ki je obeležitev Evropskega dneva parkov nadgradila s Tednom naravnih parkov Slovenije. Med 22. in 29. majem v okviru praznovanja ponujajo številne, večinoma brezplačne dogodke po vsej Sloveniji. Slovenski naravni parki so prav gotovo izjemne lokacije, ki ponujajo raznolike možnosti za z naravo povezana doživetja.